Za obrekovanje tudi do enega leta zapora

Slovenija | 03.10.2012, 16:40

„V odškodninskih zadevah se sodišče vedno najprej ukvarja s temelji odškodninske odgovornosti, naslednji korak pa je ugotavljanje dejanske škode,“ je po napovedi odvetnice kardinala Franca Rodeta Nine Zidar Klemenčič, da bodo vložili zasebne tožbe, dejala odvetnica Mateja Maček. Za Radio Ognjišče je med drugim povedala, da bo svojo vlogo pri presoji imela tudi mednarodna odmevnost primera o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta.

Kardinalova odvetnica Nina Zidar Klemenčič je na torkovi novinarski konferenci o vložitvi tožb dejala, da so te v nastajanju in da bodo vložene kmalu. Proti komu? „Zasebna kazenska tožba bo vložena zoper novinarja Dejana Karbo, civilne tožbe pa bodo vložene zoper medij, ki je o tem poročal in zoper novinarja, ker ocenjujemo, da če ni ravnal naklepno, je ravnal vsaj tako imenovano „hudo malomarno“ in v tem primeru je lahko tudi on tožena stranka,“ je pojasnila Zidar Klemenčičeva. Povedala je, da bodo tožili zaradi „obrekovanja“, ki ga v kazenskem zakoniku najdemo v členu 161. Prvi trije odstavki omenjenega člena sporočajo: „(1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (3) Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.“

Kdaj bodo tožbe dejansko vložene in tudi o kakšnih zneskih se bo pri tem govorilo za zdaj ni znano, smo pa vprašali odvetnico Matejo Maček, ali je razlika v sojenju med povzročeno škodo „opravljanja“ zgolj na neki državni oziroma mednarodni ravni? „V odškodninskih zadevah se sodišče vedno najprej ukvarja s temelji odškodninske odgovornosti. Naslednji korak pa je ugotavljanje dejanske škode. Sodišče vedno, za vsak konkreten primer, ugotavlja povzročeno škodo in dejansko to pomeni, da ocenjuje, kaj je določeno dejanje povzročilo oškodovancu. V primeru kardinala Rodeta je seveda splošno znano, da novica ni odmevala zgolj in samo v Sloveniji, pač pa je presegla državne meje in se je o tem pisalo tudi v drugih državah in to je gotovo element, ki vpliva na povzročeno škodo in seveda potem posledično tudi na višino odškodnine.“

Odvetnica Mateja Maček je v pogovoru za naš radio še dodala, da odškodnina, oziroma finančno nadomestilo ne more povrniti škode, ki je bila povzročena s poročanjem. „Denarna odškodnina je vedno zgolj nadomestek, satisfakcija v denarni obliki za neko negmotno škodo in seveda to ne pomeni avtomatično povrnitve ugleda.“ Opozarja na dejstvo, da denarna odškodnina ne more povrniti v primeru poškodbe okrnjenega zdravja. „Tako je tudi pri primerih v posegih v osebnostne pravice ali pa škodo, ki je povzročena z obrekovanjem oziroma posegi v časti in dobro ime.“