Janša in Šušteršič v parlamentu predstavila predlog proračuna

Slovenija | 22.10.2012, 18:03

Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič sta na začetku redne oktobrske seje parlamenta poslancem predstavila predlog državnega proračuna in proračunski memorandum za prihodnji dve leti. Kot sta pojasnila, gre za dokumente, ki bodo Sloveniji znova omogočili gospodarsko rast in razvoj.

Kot je poudaril premier, je sprejem proračunskih dokumentov eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo državi omogočile izpolnjevanje zavez znotraj postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Kot ga je dopolnil Šušteršič, se je vlada za vztrajanje pri načrtovanem znižanju primanjkljaja odločila kljub poslabšanju gospodarskih napovedi. Vlada predlaga sprejem proračunov za leti 2013 in 2014 ob predpostavki, da bodo predlagani pokojninska reforma in ukrepi na trgu dela sprejeti ter da se bo lahko z vso možno hitrostjo lotila reševanja problema bančnih terjatev. To je najboljši način, da v letu dni ustvarimo pogoje za hitrejši razvoj, za hitrejšo gospodarsko rast.

Janša je opozoril, da je med predlaganimi ukrepi nekaj bolečih. Med njimi je omenil načrtovano petodstotno znižanje obsega sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju. Vlada se po njegovih besedah zaveda, da gre za skrajno nepopularen ukrep, a kot je dodal, je nujen. Javni sektor namreč do zdaj krize ni občutil tako drastično kot gospodarstvo. Premier je še zatrdil, da to nikakor ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanje javnega sektorja.

Vlada bo vsa svoja prizadevanja usmerila v to, da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo naložb. Obseg sredstev zanje se tako prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po besedah premierja in finančnega ministra posledica dejstva, da je Sloveniji iz preteklih letih ostalo še kar precej neizkoriščenih evropskih sredstev.

Janša je pred poslanci še dejal, da v prihodnjem letu ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja, saj ustavljamo padec, ob tem pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo morala vsa svetovna gospodarstva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu znova soočiti z dvigom cen energentov, kar bo še dodatno poslabševalo gospodarske napovedi. "Naša odgovornost je, da smo na ta scenarij pripravljeni," je dodal.

Brez sanacije bančnega sektorja, ki se po Janševih besedah sooča s problemom kapitalske neustreznosti in šibkim kapitalom, si rasti ne moremo obetati. Dozdajšnje reševanje teh težav, tako poudarja, se je izkazalo za neučinkovito, banke pa kljub dokapitalizacijam še vedno ustvarjajo izgubo. Hkrati s sanacijo bank mora potekati tudi sanacija ostalega gospodarstva.

Tako Janša kot Šušteršič sta spomnila, da je Slovenija prejšnji teden uspešno izdala dolarsko obveznico. S tem smo se uspeli zadolžiti ceneje, kot bi se na evropskem trgu. Premier je prepričan, da bi lahko bila cena še bistveno nižja, če bi pravočasno vpisali fiskalno pravilo v ustavo. Finančni minister je dodal, da smo na ta denar že tako ali tako računali. In če ga ne bi dobili? "Bi se moral verjetno najpozneje čez mesec dni odločiti, katerih obveznosti državnega proračuna ne bom poravnal, ker enostavno ne bi imel na voljo dovolj likvidnih sredstev," odgovarja Šušteršič.

Vlada je po premierjevih besedah predlog proračuna sprejemala v izjemno zahtevnih okoliščinah. Realni obseg BDP je danes pod ravnjo izpred petih let, po BDP na prebivalca smo izgubili že skoraj vso desetletje, realni obseg naložb je padel celo na tistega iz leta 1999. Zaposlenost je na ravni izpred sedmih let, a po drugi strani je zaposlenost v javnem sektorju daleč največja v zgodovini.

Razprava o predstavljenih proračunskih dokumentih se bo zdaj preselila na seje zainteresiranih delovnih teles,. Kot zadnji se bodo do njih 5. novembra opredelili člani odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa. Nato bo imela vlada pol meseca časa, da na podlagi vloženih dopolnil pripravi dopolnjena predloga proračunov.

Po predlogu naj bi se leta 2013 v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, medtem ko se bodo odhodki zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo proračunski primanjkljaj nekoliko zmanjšal in se gibal okoli milijarde evrov.

V letu pozneje se bodo zmanjšali tako prihodki kot tudi odhodki državne blagajne: prvi na 8,4 milijarde evrov, drugi na 9,3 milijarde evrov. Leta 2014 je tako presežek odhodkov nad prihodki načrtovan v višini nekaj manj kot 908 milijonov evrov. Strukturno ravnovesje javnih financ naj bi po načrtih vlade dosegli do konca leta 2015.