Otroci nosijo vodo; Afrika
Klici na pomoč afriški regiji Sahel vse bolj glasni
Svet
Politični pretresi, ekstremni pogoji in šibka gospodarstva močno vplivajo na ranljivost afriške regije Sahel. Njeni prebivalci nujno potrebujejo mednarodno pomoč. Verjetno se je tudi zato se znašla na dnevnem redu srečanja na visoki ravni, namenjenem humanitarni krizi na zahodu črne celine, ki so ga v preteklem tednu gostili ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Prav tako so o težkih razmerah držav Sahela pred dnevi razpravljali obrambni ministri Evropske unije na neformalnem sestanku na Cipru.
Sahel je območje, ki se razprostira prek osmih afriških držav, med njimi so Čad, Mali, Niger in Nigerija. Letos ga je med drugim prizadela huda kriza s hrano, njene posledice je čutilo več kot 18 milijonov ljudi.
V zadnjem času se predvsem veliko govori o Maliju. Sever države so namreč zavzeli oboroženi islamski skrajneži, povezani s teroristično mrežo Al Kaida. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer je moralo svoje domove zapustiti 400 tisoč ljudi, več kot polovica se jih je zatekla v sosede Malija. Minule dni je bilo ob klicih k pomoči slišati tudi besede podpore imenovanju posebnega odposlanca Združenih narodov in oblikovanju ožje diplomatske skupine, ki bi preučila razmere. "Ta prizadevanja morajo vključevati usklajevanje dostavljanja najnujnejše pomoči, nagovarjanje etičnih skupin na severu k preseganju dolgotrajnih političnih zamer in podporo pri pripravi kredibilnih volitev," je dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton na srečanju v New Yorku. Ugotavlja namreč, da bo imela le demokratično izvoljena vlada legitimnost za sklepanje političnih rešitev v Maliju, konec upora in vnovično vzpostavitev pravne države. Da je ključ do stabilnih razmer nadaljevanje tranzicijskega procesa z izvedbo volitev in uvedbo civilne vlade, soglašajo tudi obrambni ministri povezave. "Francija je tista, ki se zavzema za relativno hitro intervencijo v Maliju, medtem ko so ostale države do tega precej zadržane," je za naš radio po srečanju na Cipru povedal slovenski minister Aleš Hojs. Na izredno tehten premislek o kakršnikoli vojaški rešitvi varnostne krize na severu Malija je ob robu zasedanja generalne skupščine opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Spomnil je, da svetovna organizacija organizacija pripravlja skupno strategijo za ves Sahel, ki bi okrepila regionalne zmogljivosti v prizadevanjih proti negotovosti, za preprečevanje velikih kriz, spodbujanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic. Strategija zajema štiri točke. Prva se nanaša na zajezitev teroristične grožnje, boj proti organiziranemu kriminalu in nadzor širjenja orožja. "Drugič: Strategija bo pospeševala vključenost, spravo in mediacijo za zmanjšanje napetosti znotraj držav in med njimi. Tretjič: Strategija si bo prizadevala za krepitev kratko-in dolgoročno sposobnost skupnosti za soočanje z izrednimi vremenskimi razmerami in tržnimi pretresi. To pomeni oblikovanje regionalnih mehanizmov za zgodnje opozarjanje, zmanjšanje tveganja nesreč in socialno varstvo." Strategija bo dala tudi velik poudarek na okoljsko ravnanje, da bodo države v regiji uredile industrijske dejavnosti, izboljšale upravljanje z vodnimi viri in se prilagodile podnebnim spremembam.
