V New Yorku spet predvsem o Bližnjem vzhodu, Janša tudi o evrski krizi

Svet | 27.09.2012, 15:40

Bližnji vzhod ter krize in spopadi po svetu so zaznamovali tudi drugi dan splošne razprave tokratnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Poleg tega je bilo slišati še pozive za resno razpravo o vojni proti mamilom in mamilarskim kartelom. Svetovne voditelje bo na splošni razpravi zasedanja generalne skupščine danes med drugimi nagovoril slovenski premier Janez Janša. Predstavil bo pobudo o nadgradnji konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, o kateri je že tekla beseda na nekaterih stranskih srečanjih. Kot je dejal, so jo sogovorniki dobro sprejeli. Tako kot Janša, ima v New Yorku številne dejavnosti tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Včerajšnje nastope na 67. zasedanju najvišjega telesa OZN-a je minil podobno kot prvi. Večina govornikov ni mogla mimo arabske pomladi. Ta je med drugim na oblast prinesla predsednika Egipta in Jemna, Mursija in Hadija. Oba sta v svojih nastopih izrekla podporo državnosti Palestine. Kot je znano, njena prošnja za članstvo v svetovni organizaciji lani ni uspela, naj bi pa njen predsednik Abas danes zaprosil za povišanje statusa Palestine v državo opazovalko, ki ni članica. Mursi se je v govoru tudi kritično dotaknil spornega ameriškega filma o preroku Mohamedu, ki je izzval burne odzive v številnih državah islamskega sveta. "Naša odgovornost na tem mednarodnem srečanju je, da preučimo, kako lahko svet zaščitimo pred negotovostjo in sovraštvom," je pozval. Hadi je medtem opozoril na grožnjo terorizma v svoji državi. "Terorizem, s katerim se Jemen sooča že več kot 10 let, predstavlja veliko tveganje. Na lokalni, regionalni in mednarodni ravni ogroža mir in stabilnost."

Tako egiptovski kot jemenski predsednik sta obenem pozvala k še močnejšim prizadevanjem za ustavitev prelivanja krvi v Siriji. Mimo dogodkov v soseščini stare celine prav tako ni mogel predsednik Evropskega sveta Van Rompuy. "O dogodkih v Tunisu in Kairu je bilo mamljivo govoriti kot o odpiranju strani pravljice. A knjiga zgodovine ima tudi temne strani, nekatere se na žalost pišejo prav v tem trenutku. Zavedati se moramo preproste resnice:. Pot do pravih sprememb zahteva čas," je dejal. Da je pot do demokracije velik izziv, je poudaril tudi britanski premier Cameron. "Demokracijo je treba graditi na temeljih, ki so: neodvisno sodstvo, vladavina prava, pripravljenost večine, da zaščiti pravice manjšine, svoboda medijev, primeren položaj vojske ter razvoj učinkovitih državnih ustanov in političnih strank ter civilne družbe."

Med nastopom iranskega predsednika so osrednjo dvorano Palače narodov protestno zapustili delegati ZDA in večine članic Evropske unije. Ahmadinedžad je namreč znova obtožil Zahod, da izvaja jedrsko ustrahovanje njegove države. Tokrat se je vzdržal napadov na Izrael, a njegovih predstavnikov prav tako ni bilo.

Je pa včeraj prišlo do usklajenega nastopa voditeljev treh latinsko ameriških držav glede boja proti mamilom. Predsednik Mehike Calderon, ki je pred šestimi leti sprožil krvavo vojno proti mamilarskim kartelom, je Združene narode pozval, naj začnejo novo razpravo o tej problematiki, katere bistvo ne bo prepoved. Predsednik Gvatemale Molina je menil, da ima zdajšnji pristop resne pomanjkljivosti, predsednik Kolumbije Santos pa je dodal, da je iskanje boljših rešitev na znanstveni in objektivni podlagi dolžnost.

Dejavnosti slovenske delegacije

Naš premier se je včeraj med drugim udeležil investicijskega vrha Nigerije. Že dan prej je o možnosti, da bi Slovenija v omenjeni državi odprla diplomatsko in gospodarska predstavništva, razpravljal z njenim predsednikom Jonathanom. "Nigerija je država z največjim številom prebivalstva v Afriki in država z mnogimi naravnimi viri, s katero Slovenija nima posebnih stikov in je ena od velikih neizkoriščenih priložnosti," je dejal Janša. Prav tako se je pogovarjal s srbskim predsednikom Nikoličem, udeležil se je odprtja novih prostorov delegacije Evropske unije pri Združenih narodih, srečal se je s posebnim svetovalcem generalnega sekretarja svetovne organizacije za preprečevanje genocida Diengom. Naš premier je dogodke izkoristil tudi za iskanje podpore pobudi, o kateri bo danes govoril v palači narodov.

Predsednik slovenske vlade si je vzel tudi čas za novinarje časopisa New York Times, čaka ga še intervju za Wall Street Journal. Med drugim je komentiral zaskrbljenost ZDA zaradi evropske krize. Po njegovem je ta razumljiva. "Ameriško gospodarstvo je zelo odvisno od statusa, ki ga ima dolar kot svetovna rezervna valuta. Vsi premiki v tečajih se izražajo v milijardah oziroma stotinah milijard," je pojasnil. Janša je poudaril, da se vsi želimo učiti iz preteklih napak. Evropa je po njegovem v zadnjih dveh letih sprejela ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečevali ponovitev kriz. Dodal je: "Zato je toliko bolj pomembno, da vse države, vključno s Slovenijo, čim prej ratificirajo in vnesejo v nacionalne zakonodaje to, kar je že bilo sprejeto. Po drugi strani pa se nadaljujejo okrepljena prizadevanja, da se Evropa v prihodnosti še bolj integrira. To je edina perspektiva."

Erjavec se medtem v New Yorku osredotoča na gospodarsko diplomacijo. Od torka je imel na programu sedem dvostranskih srečanj, večina je bila namenjena dogovorom o izboljšanju gospodarskega sodelovanja. Danes se bo med drugim sešel z zunanjima ministroma Armenije in Maroka. Čakata ga tudi srečanje o Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov ter dogodek o izobraževanju za človekove pravice.