Papež Benedikt XVI. med verniki
VIDEO: Papež Benedikt XVI. po arabski pomladi znova na Bližnji vzhod
Svet
Papež Benedikt XVI. bo danes odpotoval na tridnevni obisk v Libanon, to bo njegov drugi obisk na Bližnjem vzhodu. Vsekakor bo imel ta obisk popolnoma drugačno dimenzijo, saj prihaja do njega po arabski pomladi in njeni politični nestabilnosti.
Marta Petrosillo iz organizacije Pomoč Cerkvi v stiski je za Rome Reports pred obiskom svetega očeta dejala, da so sedaj znotraj Bližnjega vzhoda drugačne stvarnosti. „Eno najbolj zapletenih vprašanj je položaj kristjanov. Bližnji vzhod množično zapuščajo, ker se ne čutijo varne. Ključni primer je primer Iraka, kjer je krščanska skupnost z 1,4 milijona vernikov padla na 300.000, zlasti odkar se je začela vojna.“
Po besedah Petrosillove se zapostavljanje kristjanov na Bližnjem vzhodu razteza od delovnega mesta do fizičnih napadov. S kristjani pogosto ravnajo kot z drugorazrednimi državljani. „Med državljani je splošen sporazum o razdelitvi pokrajine. Na eni strani je skupnost muslimanov, drugi so tisti, ki spadajo v „zaščiteno“ kategorijo. V njej so kristjani in judje, ker jih Koran označuje za „vernike knjige“. To pomeni, da so kristjani drugorazredni državljani, čeprav veliko konstitucij poziva k zaščiti krščanske manjšine, vendar se to v vsakdanjem življenju ne dogaja vedno.“
Bližnji vzhod je dom za približno 20 milijonov kristjanov, kar je približno 5,6 odstotka prebivalstva. Zadnje napetosti pa povečujejo njihovo izseljevanje v druge države. Vsekakor ostajata Libanon in Egipt državi z največ kristjani na Bližnjem vzhodu. Nedavni porast nasilja v Siriji je še nadalje zapletlo položaj tam živečih kristjanov, poudarja Petrosillova. „Preden se je marca 2011 začelo vojskovanje, sta bila Sirija in Libanon med državami, v katerih so se krščanske skupnosti čutile varne, ker so jih nadzorovali. Assadov režim je predstavljal manjšino, zato je bila tej krščanski manjšini zagotovljena večja svoboda.“
Vendar prav od tod prihaja veliko zmede. Ker je Assadov režim kristjane ščitil, gleda veliko ljudi na to manjšino kot na privržence režima. Odkar je marca lani izbruhnil spor, je po zadnjih ocenah umrlo 20.000 ljudi vseh ver. Napetosti so se pomnožile na meji z Libanonom, ker skuša veliko ljudi zbežati in uiti nasilnemu sporu. „Upajmo, da bo papežev obisk pomiril te napetosti. Zagotovo politične sile delajo na tem, da bi razrešile probleme, kolikor mogoče hitro. Upam, da bo papežev obisk pomagal, kot je pomagal, ko je leta 2009 obiskal Sveto deželo.“
Med potovanjem bo papež podpisal tudi sklepni dokument sinode za Bližnji vzhod. V njem bo glavno sporočilo, sporočilo miru in sožitja.
Na 24. potovanju izven Italije in četrtem na Bližnjem Vzhodu (po Turčiji, Sveti deželi in Cipru) bo papež Benedikt XVI. okrepil in izpostavil pomen medverskega dialoga in medsebojnega spoštovanja. Libanonska vlada je kot dobrodošlico visokemu gostu letošnji 15. september razglasila za državni praznik.
