Barroso v letnem nagovoru o ustanovitvi bančne unije

Svet | 12.09.2012, 14:42

Prvo popočitniško plenarno zasedanje Evropskega parlamenta je danes v Strasbourgu doseglo vrhunec z nagovorom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose o stanju v uniji, v katerem je razgrnil predloge za postavitev temelja bančne unije - enotnega nadzornika bank v območju evra. V govoru je nekaj krat poudaril, da morajo biti članice Evropske unije trdno zavezane k reformam ter dodal, da je nujno potrebna enotnost znotraj povezave.

Kriza v svojih temeljih izhaja iz neodgovornega delovanja finančnega sektorja, nevzdržnih javnih financ in tudi pomanjkanja konkurenčnosti v nekaterih državah članicah, je v začetku nagovora dejal Barroso in dodal, da se poleg unije tudi evro sooča s strukturnimi težavami. „Pojavile so se določene nepravilnosti, neravnovesja, ki smo jih sedaj odpravili. Kljub temu gre za boleč in težak proces, državljani se bojijo, da je njihov način življenja ogrožen in občutek poštenosti in pravičnosti med državami članicami je nekoliko upadel. Brez pravičnosti med evropskimi državami ne moremo imeti pravičnosti med evropskimi državljani.“

Barroso trdi, da je realnost postala takšna, da se posamezne članice Evropske unije ne morejo učinkovito soočiti s krizo. Tukaj je potreben skupen nadzor. „Sedaj smo v fazi tranzicije, v odločilnem trenutku, ki zahteva pomembne odločitve in prevzemanje vodenja. Globalizacija zahteva več enotnosti, več enotnosti zahteva več integracije, to pa zahteva več evropske demokracije. V Evropi to pomeni, da v prvi vrsti sprejemno dejstvo, da smo vsi na istem, da se zavemo enovitosti naših evropskih interesov.“

Predsednik komisije je predlagal odločilno rešitev za Evropo, to pa je dogovor, na podlagi katerega bo socialno tržno gospodarstvo Evropske unije obstalo. Trdi, da je treba stabilizirati gospodarsko in denarno unijo, okrepiti rast in izboljšati konkurenčnost. „Izboljšati je treba zaupanje med našimi državami, članicami in institucijami, med socialnimi partnerji in državljani ter Evropsko unijo.“

V nadaljevanju pa je Barroso poudaril, da vse banke v območju evra potrebujejo enoten nadzor, zato Evropska komisija predlaga vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, v katerem bo osrednjo vlogo igrala Evropska centralna banka. „Evropska centralna banka nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da povrne integriteto monetarne politike, in Evropska centralna banka kot neodvisna institucija mora določiti, katere ukrepe bo sprejela in pod kakšnimi pogoji.“

Enoten nadzornik je po Barrosovih besedah nujen za vse članice območja evra, saj so tveganja povsod, banke so večnacionalne, pravila pa še vedno nacionalna. Enoten nadzornik vseh 6000 bank v območju evra je temelj bančne unije, ki naj bi se naprej gradila s skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bančnih kriz. „Kriza je pokazala, da medtem, ko so postale banke čeznacionalne, so pravila ostala nacionalna, in ko se je zalomilo, so morali za to plačati davkoplačevalci,“ je poudaril Barroso. Če bo predlog o nadzoru ECB-ja nad bankami potrjen, bi bila to po ocenah analitikov ena največjih predaj nacionalnih pristojnosti od rojstva evra. Sicer je Barroso danes predlagal še, da bi unija postala federacija držav, ki bo kos problemom, in to na takšen način, da bo vsaka država in vsak državljan bolje nadzoroval svojo usodo. „Gre za unijo z državami članicami, ne pa proti državam članicam,“ je dejal.

Odzivi na Barrosov nagovor

Barroso se je v nagovoru dotaknil tudi razmer v Grčiji. Dejal je, da je jesen lahko točka preobrata za Grčijo. Verjame, da bo država ostala v območju evra, če bo izpolnila zaveze glede reform. Sicer pa so se vodje poslanskih skupin v Evropskem parlamentu po večini strinjali z ugotovitvijo Barrose, da je unija pred pomembnimi izzivi in da je nujno potrebno obdržati stabilnost evra. Kljub temu je bilo slišati, da so predlogi komisije preveč ohlapni in da rešitev ne bo, če države članice ne bodo stopile skupaj.

Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke, francoski poslanec Joseph Daul je pozdravil nagovor predsednika komisije, a ga pozval k pripravi akcijskega načrta za pripravo enotnega evropskega trga. „Pravila notranjega trga morajo biti enostavna in se morajo enotno uporabljati povsod,“ je dejal Daul, ki je države članice pozval k izvajanju reform. „Potrebujemo reforme, ne pa reformice. To je težko, ampak nimamo izbire. Da bodo te reforme uspešne, moramo spodbujati tudi konkurenčnost in rast. Moja skupina podpira tiste vlade, ki gredo po tej poti.“

Prvi mož socialistov in demokratov avstrijski poslanec Hannes Swoboda pa je opozoril, da če bo Evropa začela s preveč ekstremnimi varčevalnimi ukrepi, bo to povzročilo poseganje še globlje v žepe državljanov Evrope. „Če bi le četrtino tistega denarja, ki se vsako leto izgubi pri pobiranju davkov v Evropi, ki se izgubi zaradi prenosov v Švico in druge davčne oaze, dobili, bi javne investicije v Evropi lahko povečali za 40 odstotkov. To je problem, s katerim se soočamo.“ Swoboda je komisijo še pozval, da naj si skupaj z evropskim parlamentom prizadeva, da bodo nacionalne države predale uniji tiste pristojnosti, ki so nujne, da lahko povezava navzven uveljavlja svojo suverenost.

Vodja liberalcev belgijski poslanec Guy Verhofstadt je dejal, da prava narava krize ždi v političnih vodah. Kritičen pa je bil do Barrosovega predloga o federativni urejenosti Evropske unije. „Federacija nacionalnih držav? Ne, to je samo še več tega, kar že imamo. Evropski svet - to je federacija nacionalnih držav, tam šefi vlad in držav sedijo in skušajo stvari reševati, ampak so nesposobni rešiti to krizo. Nočemo še več istega, ne potrebujemo nacionalistične ali nacionalne prihodnosti za Evropo, potrebujemo postnacionalno prihodnost Evrope.“

V nadaljevanju so v politični skupini Zelenih Barrosa opozorili, da ne sme pri govorjenju o gospodarski krizi pozabiti tudi na ekološko krizo, ki je iz leta v leto večja. Kritična do nagovora predsednika komisije je tudi evropska poslanka iz Slovenije Mojca Kleva. Zapisala je, da dolgoročne vizije Evropske komisije ne bodo rešile težke realnosti. Jelko Kacin meni, da federacije, o kateri je govoril Barroso, ne potrebujemo. „Potrebujemo nekaj veliko globljega in veliko pomembnejšega za prihodnost EU in demokracije. Potrebujemo postnacionalno unijo državljanov,“ meni poslanec. Evropski poslanec Milan Zver, kandidat za predsednika Slovenije, pa je med razpravo tvitnil, da je vprašanje, ali je demokracija povezana z medvladno ali komunitarno metodo kot „dilema o jajčku in kokoški“.