Ravnanje Gazproma pod drobnogledom Evropske komisije
Svet
Ruski plinski velikan Gazprom naj bi zlorabil svoj dominantni položaj na evropskem trgu in s tem oviral konkurenco. Zato se je znašel pod drobnogledom Bruslja. Evropska komisija tržno ravnanje Gazproma preiskuje v osmih srednje in vzhodnoevropskih članicah povezave. Ob tem zagotavlja, da je na morebitno novo plinsko krizo v zimskih mesecih dobro pripravljena.
Pritožbo o domnevnih tržnih zlorabah ruskega plinskega velikana je vložila Litva. Preiskave potekajo v tej državi, pa tudi na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Bolgariji, Estoniji in Latviji. Evropska komisija preiskavo izvaja na treh področjih. Gre za vprašanja, ali je Gazprom oviral prost pretok plina čez države Evropske unije, ali je s svojim delovanjem preprečeval odločanje za alternativne ponudnike plina in ali je uveljavljal nepoštene cene, vezane na gibanje cen nafte.
V Gazpromu so v odzivu ponovili pojasnila Bruslja, da začetek preiskave še ne pomeni, da je do nepravilnosti res prihajalo. Zagotavljajo tudi, da pri svojem delovanju po Evropi natančno sledijo vsem mednarodnim in nacionalnim zakonodajnim določilom ter da je njihovo delovanje na trgu povezave popolnoma skladno z ravnanjem ostalih proizvajalcev in izvoznikov plina.
"Za zdaj ni nikakršnih znakov, da bi prišlo do motenj pri dobavi ruskega plina Evropi," je zatrdila tiskovna predstavnica komisarja za energijo. Kot je še poudarila, je povezava letos bolje pripravljena na morebitno ponovitev plinske krize iz leta 2009, ko so zaradi sporov med Ukrajino in Rusijo nekatere članice ostale brez tega vira energije. "Po tem smo spremenili zakonodajo. Eno ključnih določil je, da mora vsaka država članica zagotoviti plinske rezerve za najmanj 30 dni in tako zaščititi potrošnike. Če torej pride do prekinitev dobave zaradi tehničnih ali kakršnihkoli drugih razlogov, morajo države članice zagotoviti, da imajo potrošniki plin vsaj 30 dni. Prišlo je tudi do izboljšav omrežja - imamo več plinovodov," je pojasnila.
Evropska unija uvozi približno 80 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga potrebuje. Od tega ena tretjina prihaja iz Rusije, ki je v preteklosti že pogojevala uvoz. Z gradnjo plinovodov Severni in Južni tok se bo ta energetska vezanost na Rusijo kljub najdbam tako imenovanega plina iz skrilavcev in uvozu utekočinjenega zemeljskega plina še okrepila.
