Erjavec o zadevi LB: Hrvaška nenehno spreminja stališča

Slovenija | 29.09.2012, 16:45

Slovenska delegacija je sklenila obisk v New Yorku, kjer se sicer še nadaljuje splošna razprava ob zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Premier Janez Janša in zunanji minister Karl Erjavec sta se v tednu dni udeležila številnih prireditev in sprejemov, imela sta tudi precej dvostranskih srečanj. Vodja naše diplomacije je povedal, da je kar nekaj njegovih sogovornikov zanimalo, kako poteka reševanje spora naše države s sosednjo Hrvaško glede varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Erjavec za zdaj še ni slišal kritike iz Bruslja, je pa res, da ta želi rešitev vprašanja. Zato sta Ljubljana in Zagreb imenovala po enega strokovnjaka, ki preučujeta možne poti do dogovora. A njuni sestanki po ocenah našega zunanjega ministra ne potekajo skladno s pričakovanji. Velik problem vidi v spreminjanju stališč. "Hrvaška ministrica namreč govori, kako pogajanja lepo tečejo in je optimistična. Jaz vem, kaj se dogaja, in nisem optimist in mislim, da je prav, da na to opozorimo javnost."

Erjavec ima občutek, da na Hrvaškem ni velike pripravljenosti za končanje spora. "Na prvem sestanku so imeli eno stališče, na drugem srečanju z ekspertoma povsem drugo stališče, zato se je težko pogovarjati. Zdaj čakam, kaj bo 4. oktobra, ko se bosta tretjič srečala. Če tam ne bo neke konstruktivnosti, se bojim, da ta projekt v tem smislu nima velike možnosti." Gre za sestanke Franceta Arharja in Zdravka Rogića glede tožb proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na Hrvaškem, ki jih tamkajšnja sodišča sicer redno zavračajo. Tožbe so postale problem, ki ga želi Slovenija rešiti pred ratifikacijo pristopne pogodbe južne sosede k Evropski uniji. "Hrvaška ves čas govori, da gre za bilateralno vprašanje in varčevalce, torej fizične osebe. Vprašanje je nastalo zaradi razpada nekdanje Jugoslavije in nove države so ga rešile po načelu teritorialnosti, ko je vsaka prevzela odgovornost za varčevalce na svojem ozemlju." Slovenija je tako po Erjavčevih besedah odgovarjala za vloge pri Jugobanki in Reški banki na svojem ozemlju.

Naš zunanji minister pravi, da je neresnica tudi to, da varčevalci niso bili poplačani. "98 odstotkov je bilo poplačanih, res je pa, da dva odstotka morda nista bila, ampak to zaradi dveh razlogov. Eden je, ker ljudje niso imeli hrvaškega državljanstva, nekateri pa so vztrajali, da gre za dolg Ljubljanske banke."

Ali bo končanje spora pogoj, da Slovenija potrdi vstop Hrvaške v povezavo, za zdaj ni znano.