Novomeški škof Glavan v Stični blagoslovil Grozdetovo kapelo, na Moravi pa podružnično cerkev

Slovenija | 20.09.2012, 19:28

Na spletni strani novomeške škofije so poročali, da so v Stično prinesli relikvije bl. Alojzija Grozdeta, da je škof Andrej Glavan blagoslovil v Župeči vasi Leničevo obeležje in da je na Moravi na Kočevskem blagoslovil novo cerkev Svete Trojice.

Grozde ponovno v Stični

V nedeljo, 9. septembra, je stiška bazilika sprejela relikvije bl. Alojzija Grozdeta. Ob tej priložnosti so obnovili stransko kapelo, ki bo odslej posvečena Alojziju Grozdetu. Novo oltarno sliko je naredil Jože Bartolj, ki je ob koncu slovesnosti razložil upodobitev. Slovesno somaševanje in blagoslov je vodil novomeški škof Andrej Glavan ob navzočnosti stiškega opata Janeza Novaka, postulatorja Igorja Luzarja in domačega župnika. Sprejem Grozdetovih relikvij v tej cerkvi je prav posebej simboličen dogodek, saj je Grozde ravno v Stični prejel zadnje sv. obhajilo preden se je odpravil na pot proti domu, kjer pa ga je čakala preizkušnja smrti.

Blagoslov Leničevega obeležja

V nedeljo, 9. septembra, je škof Andrej Glavan v Župeči vasi blagoslovil obeležje v spomin slavnega rojaka ljubljanskega pomožnega škofa Stanislava Leniča. Po blagoslovu je sledila slovesna sv. maša v farni cerkvi v Cerkljah ob Krki in veselo druženje pod šotorom.

Cerkljanski župnik Janez Žakelj je v razlagi obeležja med drugim dejal: „Spomenik ne predstavlja njegove podobe, pač pa izraža, njegovo dušo. To nakazuje oblika spomenika, ki je v obliki srca. Dva elementa sta v srcu izrazito poudarjena in sicer knežji kamen in njegov škofovski grb. To izraža temeljno prepričanje, da je njegovo srce ostalo vedno zvesto veri in domovini. Vrtnica pomeni, da je v njegovem srcu našel vsakdo svoje mesto. Nekoliko valovit zgornji del predstavlja žitno polje, viharne čase, ki jih je preživljal, spodnji del z ravnimi linijami pa njegovo stanovitnost. Knežji kamen je po svojem izvoru glavič rimskega stebra. Znano je da je skozi Župečo vas tekel rimski vodovod in da so s tem že Rimljani dali temu kraju svojevrsten pečat. Na knežjem kamnu je svobodni kmet ustoličil karantanskega kneza in sicer v slovenskem jeziku. Gre za izrazit simbol svobodnega ljudstva in ta svoboda je bila dragocen dar tudi škofu Leniču, ki so ga imenovali "ljudski škof".“

Drug pomembne simbol na spomeniku je po besedah župnika Žaklja njegov grb. „Pod karantanskim klobukom je kelih ob njem pa žito in grozdje kar ponazarja te kraje. V grbu je tudi njegovo geslo, ki je bilo vzeto iz drugega vatikanskega koncila, ko govori o pomožnih škofih - ti naj bi bili v blagor Gospodove črede. Držeč se v polnosti tega vodila je z geslom izrazil najprej veliko zaupanje v nauk cerkve, hkrati pa tudi svojo dolžnost ki iz tega izhaja. Komunisti so ga obsodili na osem let zapora, od tega je preživel dve leti v samici in obsodba se je začela z besedami "Sodba v imenu ljudstva". On pa si je izbral geslo "V blagor ljudstva". S tem je nakazal kako je potrebno vedno znova odpuščati. Njegovo obeležje, njegovo srce v Župeči vasi ni le spomin na tega plemenitega moža, temveč je spodbuda, da bi tudi naše srce upodobili po njegovem zgledu, kakor ga je sam vedno skušal upodobiti po Jezusovem in Marijinem srcu.“

Blagoslov podružnice Svete Trojice na Moravi

V nedeljo, 16. septembra, je škof Glavan na Moravi na Kočevskem blagoslovil novo cerkev Svete Trojice, ki stoji na mestu nekdanje porušene cerkve. Nekaj misli o dogajanju in razlogih za postavitev cerkve je zapisal domači župnik Jože Milčinovič. „Naša Kočevska je bila posebej zaznamovana s tragičnimi dogodki po drugi svetovni vojni. Postala je prerani in nasilen grob tisočem. Temu trpljenju se je pridružilo, posebej po letu 1950, sistematično podiranje božjih znamenj kot so cerkve, kapele, križi, znamenja in celo pokopališča. Te žalostne in temne zgodbe je bila deležna tudi podružnična cerkev svete Trojice na Moravi, ki je bila po letu 1953 tudi župnijska cerkev župnije Kočevska Reka. Kočevska Reka je takrat že postala del in središče zaprtega območja, zato je bila tam v januarju 1954 tudi zrušena župnijska cerkev. 27. julija 1956 je bila kot zadnja v naši župniji minirana tudi cerkev na Moravi. Špiletičev ata je iz oltarnega podstavka s sekiro iztrgal oltarno sliko Svete Trojice in jo shranil v skednju. Pozneje jo je izročil pok. župniku Pogorelcu pri Fari kjer se je slika ohranila. Ko mi jo je nekdanji župnik pri Fari g. Ivan Potrebuješ izročil za našo spominsko sobo, mi ni dala miru. Kaj pa če bi jo vrnili v cerkev? Leta 2007 je bil na Moravi prvi sestanek s krajani … Zgodba je začela dobivati vsebino v dokumentaciji, arheoloških izkopavanjih, načrtih, ki so svojo končno podobo dobili iz rok arhitekta Janeza Gomboca. Lani konec aprila smo resno začeli in letos v začetku junija končali. V vsej tej zgodbi je najpomembneje to, da so domačini po dolgi duhovni zimi stopili skupaj in ponudili svoje roke, nasmeh, dober dan, prijazno besedo, denarne prispevke in na koncu veliko sodelovanje pri pripravi in samem praznovanju. Mogočno kuliso samemu praznovanju so pripravili naši pevci, ki so ob pomoči župnijskega pevskega zbora iz Dolenje vasi in trobilcev iz »Krke« pod vodstvom dr. Sabine Devjak – Novak napolnili bogoslužje in srca vernih. Ogromna in nepričakovana množica vernih, kakor tudi predstavnikov civilnih oblasti, se je veselila našega praznika. Duhovniki iz dekanije in lepo sodelovanje bralcev je naredilo prostor Svetemu Duhu, ki je po rokah in molitvi gospoda škofa Andreja stavbo iz opeke in lesa naredil za božje bivališče. Hvaležni smo našemu ŽPS, mojstrom, znanim in neznanim dobrotnikom, kakor tudi nekdanjim prebivalcem naše Morave in Kočevske, da smo od njihovih porušenih svetišč dobili simbolično odškodnino in s temi sredstvi pripravili »kraj tihote, kraj miru, kjer nas Bog sam oblikuje in sestavlja v vzvišen tempelj večnosti« kot je povedala pesem na začetku praznovanja.“