Socilani teden
Socialni teden začeli z opozorilom na pomen odgovornosti za posameznika in skupino
Slovenija
Letošnji Socialni teden, ki ga Socialna akademija skupaj s partnerji, tudi Radiem Ognjišče, pripravila že četrtič, se je sinoči začel z uvodno okroglo mizo z naslovom „Ali Slovenijo vodijo odgovorni ljudje?“ Sodelujoči so poudarili pomen odgovornosti tako za posameznika kot za skupino, katere del je.
Antropolog Jože Ramovš je uvodoma spomnil, da je človek res posameznik, a ne bi mogel uspeti brez skupnosti. „Posamičnost ima v ozadju močno sposobnost svobode, skupnost pa odgovornost,“ je dejal in dodal, da odgovornost pomeni dialog, in sicer „dialog z nekom, ki mi daje, ki je dar“. „Sleherni Zemljan je zmožen dialoga,“ je opozoril Ramovš. Prepričan je, da lahko prevelika posamičnost človeka usmeri v negativno smer, tudi v tako imenovano tajkunstvo. „Nekdo je skrajni individualist, recimo tajkun, ki si je individualistično nagrabil sadove dela nekaj tisoč, morda deset tisoč ljudi, ki pa potem stradajo in nimajo službe. Vendar je ta človek istočasno, ko je takšen individualist, utopljen vsaj v dve stvari. Duhovno duševno je utopljen v javne mnenje „imeti“, z druge strani pa je utopljen v potrošniško miselnost „majčkeno več imeti kot imaš“.“
Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik osebno meni, da smo imeli v Sloveniji najprej krizo odgovornosti, ta pa je potem pripeljala do vseh aktualnih težav in gospodarske krize. „Če želimo živeti demokracijo in spoštovati, kar nam je bilo priborjeno skozi stoletja, moramo biti odgovorni državljani,“ je poudaril. Spomnil je tudi na pogosto blokiranje idej, če te denimo prihajajo iz nasprotnega političnega tabora. „Iz svoje trenutne službe pa vem, kar se pogosto pokaže, da je to samo maska za javnost. Namreč, zadaj so resnični interesi, ki pa ne poznajo politične barve, sploh ko gre za vprašanje denarja, pohlepa. Od začetka me je to presenečalo a po dveh letih dela na uradu mi je jasno, da v istih poslih srečamo ljudi, ki jih po nobeni logiki ne bi dal skupaj. Kot odgovorni državljani, če želimo spodbujati to, da je ta prostor odprt, poslušajmo vsebino, ne pa gledati barve.“
P. Branko Cestnik je v nadaljevanju dejal, da Cerkev v preteklosti ni nikoli stremela h kolektivizmu v smislu neke ideologije. „To, kar se je zgodilo v 90. v Sloveniji, bi jaz rekel z besedami Antona Trstenjaka, ki je takrat za komunizem dejal: „Problem komunizma je, da nima prave antropologije. Bolj natančno, da pozabi na izvirni greh in da je človek nagnjen v zlo“.“ Nato je p. Cestnik nadaljeval s prispodobo, kaj človek stori, ko najprej stegne roke in jih nato skrči, obrne jih k sebi. „Samo krt steguje roke stran od sebe,“ je dejal. „Zdelo se nam je, da bo nova, mlada republika in blagostanje, ki se nam je obetalo, samo po sebi rešilo težave, a se je pozabilo na tega „antikrta“ oziroma na tega človeka, ki ima roke obrnjene k sebi. Ta problem odgovornosti je zelo globok, mislim, da ga zaznamo že v vzgoji.“
Duhovnik p. Branko Cestnik še opaža, da je mlada generacija pasivna. „Mladi poznajo svoje pravice, ne pa tudi svojih odgovornosti,“ je dejal. Dopušča možnost, da bodo mladi prav zaradi krize stopili na realna tla in razvijali občutek za skupno dobro.
V okviru Socialnega tedna, ki poteka pod naslovom Kdo daje, kdo prejema?, se bo do sobote po vsej Sloveniji zvrstilo približno 40 različnih dogodkov, od predavanj in diskusij do okroglih miz.
