Pogovor o
Črnak Meglič, Šircelj, Žgajner Tavš in Presečnik o pokojninski reformi
Slovenija | 13.09.2012, 12:47
V sredinem Pogovoru o na Radiu Ognjišče smo soočili poslance opozicije in koalicije. Zanimalo nas je, ali bodo v Državnem zboru res potrjevali na referendumu zavrnjeno pokojninsko reformo. Medtem, ko koalicijska poslanca Jakob Presečnik (SLS) in mag. Andrej Šircelj (SDS) reformo podpirata, sta na drugi strani do nje kritični poslanki opozicije dr. Andreja Črnak Meglič (SD) in mag. Barbara Žgajner Tavš (PS). Prva trdita, da je reforma nujno potrebna, drugi dve pa, da je premalo dorečena in da koalicija z njo preveč hiti.
Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je opozorila, da pretežni del členov pokojninske reforme izhaja že iz reforme, ki je bila na lanskem referendumu zavrnjena. „Razlika, ki se kaže v odnosu do sedanjih predlogov reforme pa je predvsem na kriterijih, kdaj do upokojevanja pride. Ta vlada se je odločila, da sledi namenom sindikatov, da je zadosten pogoj 40 let delovne dobe in 60 let starosti, vendar se moramo ob tem vprašati, kako zasledujejo vse ostale cilje pokojninske reforme,“ se je vprašala Črnak Megličeva in pri tem omenila zagotavljanje dostojnih pokojnin, vzdržnost pokojnin in pravičnost. Prav slednja je po njenih besedah v vladnem predlogu izvzeta: „Ta reforma skorajda v celoti ukinja bonuse za otroke. Čeprav so napisani, so omejeni na tako ozko populacijo ljudi, da praktično večina žensk bonusov za otroke ne bo mogla koristiti, ampak bo morala krepko dodelati od 38 do 40 let brez olajšave za otroke.“
Poslanec SDS Andrej Šircelj je nato opozoril, da bo z novo pokojninsko reformo pokojnina dejansko postala pravica in da jo bo dobil tisti, ki jo bo vplačal. „To je zavarovanje za primer starosti. S tem, ko se bo nekatere izdatke, ki jih danes ima pokojninski sistem, preneslo na proračun, se ne bo ničesar krčilo. Gre tudi zato, da se zagotovi večja preglednost, saj morajo tudi zavezanci, ki plačujejo za pokojnino, vedeti, koliko dejansko imajo na računu, in s tem se solidarnost popolnoma nič ne krši, ampak se dejansko stimulira predvsem mlade ljudi za to, da bodo dejansko več vplačali.“ Šircelj še dodaja, da je razlika od na referendumu zavrnjene pokojninske reforme v tem, da bo postala pokojnina pravica in da bo veliko bolj stimulativna, ostala pa bo tudi solidarna. „Dolgoročno bo sistem vzdržen, predvsem tja do leta 2020 naj bi sistem postal finančno vzdržen, tudi zaradi tega, ker je želja, da s tem pokojninskim sistemom zagotovimo tudi to, da bo vedno več ljudi vplačevalo pokojninske prispevke.“
Poslanka PS Barbara Žgajner Tavš je izrazila bojazen, da pokojninska reforma blagajne na dolgi rok ne bo rešila. „Bojim se, da ga prav na dolgi rok ne bo rešila, da bo potrebna zelo hitra nova reforma,“ je dejala Žgajner Tavševa in opozorila na besede Širclja, ki je dejal, da naj bi bil sistem vzdržen do leta 2020. Šircelj je na to dejal, da je bil narobe razumljen, saj je pri tem mislil, da se bodo do leta 2020 finančno stabilizirale razmere v pokojninskem sistemu. Črnak Megličeva SD pa je ob tem dejala, da je zelo pomembno, da politika da jasno sporočilo o pokojninski reformi. „Pokojninski sistem sloni na medgeneracijski solidarnosti, to se pravi, da aktivna populacija plačuje za tiste, ki so v pokoju. Zato ni nepomembno, če jo menjamo vsakih sedem let in vsakih sedem let zaostrujemo pogoje.“ Na drugi strani pa je Jakob Presečnik iz SLS dejal, da je pokojninska zakonodaja takšna, ki potrebuje večkratno prilagajanje.
Žgajner Tavševa, ki je izrazila bojazen, da koalicija s pokojninsko reformo preveč hiti, še meni, da tako imenovani informativni izračuni, s katerimi bo posameznik lahko preveril, koliko je že vplačal in kolikšna bo njegova pokojnina, ni solidaren. „To pomeni dejansko rušenje obstoječe solidarnosti, ki jo imamo mi danes. Se pravi, da tisti, ki imamo več, lahko več prispevamo in na nek način pomagamo zagotoviti neko socialno varnost tudi za tiste, ki pravzaprav v pokojninsko blagajno zaradi drugih okoliščin ne morejo toliko prispevati.“
V državnem zboru in v državi se ne da delati samovšečno, pa je opozoril Presečnik. SLS je sicer podpirala na lanskem referendumu zavrnjeno reformo, a je Presečnik povedal, da zato, ker so že v prejšnjem mandatu ugotovili, da ta pokojninski sistem enostavno ni vzdržen in da ga bo treba spremeniti. „Pri tem smo zelo aktivno sodelovali in tudi marsikaj dosegli, predvsem v dobro mater, moških, ki so služili vojaški rok, dosegli smo, da je ostala državna pokojnina, da so tiste starejše ženske obrtnikov in kmečke ženske še naprej prejemale neko malo pokojnino. Da, podpirali smo jo in podpiramo jo tudi sedaj.“ Presečnik je še poudaril, da je ta reforma v „nekaterih malenkostih malo drugačna, predvsem še ne vemo, kakšna bo na koncu, ko bo usklajena s parlamentarnimi strankami in socialnimi partnerji“. V SLS tako poudarjajo, da je treba reformo sprejeti na vsak način. „Aktivno bomo sodelovali tudi tokrat pri pripravi in usklajevanju in upam, da bo zmagal razum, da bomo na koncu s kar dobro večino pokojninsko reformo tudi sprejeli,“ si želi Presečnik, ki pa verjame, da bo pred tem potrebna še sprememba referendumske zakonodaje, saj se „nam lahko zgodi, da bo tudi tokratna reforma, če bo prišlo do referenduma, padla“.
Poslanci tudi o bančni uniji
Poslanci so v nadaljevanju govorili tudi o stanju v slovenskih bankah. Strinjajo se, da je katastrofalno in da je treba sistem urediti na drugačen način. Sicer je vodja poslanske skupine SLS v pogovoru za Radio Ognjišče napoved predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose, da bi vzpostavili bančno unijo, pozdravil. „Razmere v območju evra so resne, zato je gotovo potreben večji in bolj usklajen nadzor nad vsemi bančnimi institucijami in posredno tudi državami v Evropi.“ S tem se strinja tudi poslanec SDS Andrej Šircelj. „Podpiram večji skupen nadzor bančnega sistema, predvsem zato, ker banke delujejo mednacionalno po različnih državah in je potreben usklajen in učinkovitejši nadzor.“
„Škoda, da se tega niso spomnili že prej,“ pa je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala poslanka SD Andreja Črnak Meglič in dodala, da so nas v stanje, v katerem so se znašle države, pripeljale prav banke. „Države in državni proračuni so reševali banke. Na vsak način tovrstni nadzor podpiram,“ je dejala. Vsi trije pa so zavrnili predlog predsednike Evropske komisije o vzpostavitvi federacije nacionalnih držav.
