Začenja se socialni teden z geslom: Kdo daje, kdo prejema?

Slovenija | 16.09.2012, 22:56

Socialna akademija letos že četrtič pripravlja socialni teden, ki bo potekal od od 17. do 22. septembra. V tem času bo 37 dogodkov, ki so jih pripravili v sodelovanju z 41 organizacijami. Osnovno vodilo bo tokrat pomen sodelovanja med generacijami, saj vsak nekaj prispeva in tako tudi nekaj prejema od teh odnosov.

Uvodna okrogla miza letošnjega Socialnega tedna bo imela naslov Ali Slovenijo vodijo odgovorni ljudje? O odgovornosti vodilnih, o tem, kakšno perspektivno v Sloveniji vidijo mladi ter tudi o tem, kako vzgajamo prihodnje generacije odgovornih voditeljev, bodo spregovorili antropolog, socialni delavec in psihoterapevt dr. Jože Ramovš, Rok Praprotnik iz Komisije za preprečevanje korupcije ter duhovnik in kolumnist mag. Branko Cestnik.

Med bolj znanimi bodo poleg gostov uvodne okrogle mize še profesorji dr. Anselm Grün, dr. Stane Granda in dr. Stanko Gerjolj, prvi ljubljanski župan v samostojni Sloveniji Jože Strgar, poslanka Alenka Jeraj in poslanec mag. Matej Tonin, igralec Gregor Čušin, ministrica Ljudmila Novak ter nekdanji minister Dejan Židan.

35 dogodkov po Sloveniji bo pestrih tako po vsebini kot tudi po pristopih. Udeleženci bodo imeli priložnost spregovoriti z znanimi in uglednimi, pa tudi z manj znanimi gosti. Beseda bo tekla o medgeneracijskih odnosih v družinah, političnih strankah, Cerkvi in podjetjih, pa tudi o trajnostnem razvoju, samopreskrbi Slovenije, vlogi mladih, prostovoljstvu, zaupanju, vzgoji in zgodovini.

Na Radiu Ognjišče se socialnemu tednu pridružujemo z oddajo „Pogovor o“, za katero smo geslo „Kdo daje, kdo prejema?“ preoblikovali v „Kje dobivam, da lahko dajem?“. V sredo, 19. septembra ob 17. uri bomo z gosti: mlado mamico Katjo Ban, organizatorko prostovoljstva Alenko Oblak in vodjo Socialne akademije Matejem Cepinom bomo razmišljali o dajanju in sprejemanju ter bivanjskih okoljih, kjer se ta proces odvija.

Socialni teden se bo sklenil v Celju z zaključnim seminarjem, ki bo potekal v petek in soboto, 21. in 22. septembra. Pod naslovom Vsi dajemo, vsi prejemamo, bodo sodelujoči – predvsem dejavnejši členi civilne družbe in organizatorji lokalnih dogodkov na Socialnem tednu razpravljali o tem, kako vključevati predstavnike različnih generacij v prostovoljske organizacije in družbene procese. "Nekatere organizacije imajo težave s pridobivanjem mlajših članov, spet druge, bolj mladostne, pa z uveljavitvijo v svetu odraslih," pravijo organizatorji, "po drugi strani pa je prav civilna družba najbolj naraven prostor medgeneracijskega sodelovanja in sobivanja. Zato velja njene potenciale veliko bolje izkoristiti. In tega se bomo v živahnih diskusijah ter z načrtovanjem skupnih projektov lotevali na zaključnem seminarju."

Z naslovom Kdo daje, kdo prejema? so želeli organizatorji na poseben, nekoliko provokativen način obeležiti Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Takole so med drugim zapisali v poslanici: "V medgeneracijskih odnosih se pogosto počutimo izkoriščani. Imamo občutek, da veliko več dajemo, kot prejemamo. In zanimivo: pogosto imajo isti občutek tudi predstavniki drugih generacij v odnosu do naše." V obstoječih politikah, povezanih z medgeneracijskim sodelovanjem, pogrešajo predvsem več osredotočenosti na mlado in srednjo generacijo ter zavzemanja za uravnotežene medgeneracijske odnose dajanja in prejemanja. "Dejavno sodelovanje med generacijami je pogosto zahtevno,« pravijo v poslanici, »a je zato tudi končni rezultat kakovostnejši."

Kako organizatorji vidijo pomen Socialnega tedna za slovensko družbo? – Socialni teden ni le 37 dogodkov, ki bi jih priredila neka velika, profesionalna organizacija. V njem sodeluje kar 42 različnih skupin, gibanj in organizacij, katerih predstavniki na pripravljalnih srečanjih skupaj določijo temo in zapišejo poslanico. Proces vključuje veliko dialoga in ustvarjalnosti, pri čemer pa seveda ne manjka niti konfliktov. Na državni ravni je Socialni teden lahko zgled plodnega in zavezujočega dialoga različnih, ki na koncu vendarle prinaša rešitve. Prav tako pa projekt pomeni krepitev civilne družbe na lokalni ravni. Dogodke pripravljajo povsem običajni državljani. Ob tem se krepijo njihove medsebojne vezi, organizatorji pridobivajo znanja in veščine, stopajo v stik z znanimi gosti in artikulirajo svoja mnenja. Bolj kot dogodki sami, je pri Socialnem tednu pomemben proces razvoja posameznih skupin in organizacij ter tudi proces osebnostnega razvoja vsakega posameznika, ki v njem sodeluje. Teh (sodelavcev in obiskovalcev) pa tudi letos na vseh dogodkih pričakujejo več kot 1.000.

Objavljamo v celoti poslanico četrtega Socialnega tedna

Kdo daje, kdo prejema?

V medgeneracijskih odnosih se pogosto počutimo izkoriščani.

Imamo občutek, da veliko več dajemo, kot prejemamo. In zanimivo: pogosto imajo isti občutek tudi predstavniki drugih generacij v odnosu do naše. Naj gre za odnose v družini, plačevanje prispevkov v državno blagajno, sodelovanje v lokalni skupnosti ali civilni družbi – od večine je slišati tiha ali glasna namigovanja o nepravični porazdelitvi bremen med generacijami. Drugi pa se prav zaradi prevelikih bremen zavijajo v molk.

Vsi dajemo in vsi prejemamo.

Menjave med generacijami potekajo in so nujne. Soodvisni smo drug od drugega. Ne gre le za menjave tistih dobrin, ki jih znamo meriti. Naučimo se razpoznavati tudi druge darove v medgeneracijskih odnosih. Še globlje odkrivajmo, kaj dajemo in kaj prejemamo.

Generacije, sodelujmo!

Ena najpogostejših skušnjav je, da bi se izzivov lotevali sami. Mislimo, da bo na ta način delo opravljeno hitreje in bolj učinkovito. Sodelovanje med generacijami, kot tudi vsako drugo sodelovanje različnih, a soodvisnih, sicer zahteva več spoštovanja, dogovarjanja, usklajevanja in sožitja. A je zato tudi končni rezultat kakovostnejši. Ne nazadnje je tudi storilnost višja, če delamo skupaj!

Bodimo konkretni!

Prizadevajmo si za odprto družbo, v kateri veze in poznanstva ne bodo edina pot do novih priložnosti. Prestopajmo meje lastnih poznanstev, varnih občutkov in osebnih prepričanj. Odgovorna mesta naj zasedejo pošteni in sposobni ljudje ne glede na starost. Vlagajmo v razvoj mladih, a od njih tudi nekaj zahtevajmo. Naj bodo sodelavci in ne le potrošniki! Medgeneracijsko sodelovanje naj ne bo le predmet povezovanja otrok in starostnikov, ampak naj bo vanj polno vključena tudi dejavna srednja generacija. In ne odpisujmo starejših, češ: »Svoje ste že naredili.« Spoštujmo in uporabljajmo njihovo modrost.

Odgovorni smo.

Odgovorni smo za to, kar imamo. Odgovorni smo za to, kaj in kako dajemo. Odgovorni pa smo tudi za to, da prepoznavamo, kaj in kako prejemamo!