Vstopiti v ples z večnostjo

| 19.08.2012, 11:26 Blaž Lesnik

Za Janezov evangelij je pogosto rečeno, da je teološki. Teološki zato, ker se podaja v razmišljanje o Bogu skozi oznanilo Jezusa. Jezusa predstavi kot utelešenje božje Besede, ki je prišel na svet, da je razglasil božjo ljubezen do sveta. To nam pove besedilo v prologu k evangeliju, ki pravi:„Boga ni nikoli niče videl, edinorojeni Bog, ki prebiva v Očetovem naročju, on je povedal.“

Jezus v tem evangeliju veliko govori o tem, v kakšnem odnosu je do Boga, ki ga kliče oče in oznanja svojo popolno odvisnost od Boga. Iz Boga izhaja, k njemu se vrača. Bog je njegovo izhodišče, njegovo življenje in njegov cilj. Ker to govori kot človek, to pomeni, da je tudi vsemu človeštvu, vsemu svetu, Bog izvor, življenje in cilj. Jezusovo sporočilo ni povsem novo, pač pa je v njem na nov in popolnejši način razodeto to, kar so učili postava in preroki. Jezus sam pravi, da postave ni prišel odpravit, ampak dopolnit. Novost v Jezusovem sporočilu je ta, da je on sam sporočilo, njegovo celo življenje, smrt in vstajanje so sporočilo o tem, v kakšnem odnosu je Bog to tistih, ki spolnjujejo njegovo voljo. Jezusovo sporočilo, njegova zgodba in zgodba skupnosti učencev, ki jih je zbral okoli sebe, so postali sestavine kruha in vina, iz katerega rodovi učencev zajemajo moč za večno življenje.

Jezus je torej sporočilo, po katerem se razodene kot Kristus, se pravi, maziljenec. Maziljenec v jeziku starega Izraela pomeni kralja, ki ga Bog postavi nad vse, kar je sicer njegovega. To velja tudi v Jezusovem primeru, le da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, ki ga obvladuje iluzija, da je osnovan na samem sebi in je v odnosu zgolj s samim sabo. Kristusov svet, njegovo kraljestvo je drugačno, zajema resničnost kot temelječo na stalno vzpostavljajočem se odnosu med Bogom in stvarstvom. Kdor bo to doumel, pa ne le z razumom, temveč tudi s telesom in krvjo, se pravi celotnim izkustvom, bo lahko vstopil v Kristusovo kraljestvo, ki je večno. Jezusova telo in kri, njegova človečnost, ki se daje svetu, zato da bi ljudje postali ljudje odnosa z Bogom, ki je edini temelj resničnosti in večnosti. To resničnost praznujemo v krščanskem obredu evharistije, kjer se Kristus resnično in vedno daje ljudem v odnosu, izraženem v podobah kruha in vina. To njegovo darovanje je kakor darovanje, ki ga je živel, ko je bil na svetu še kot človek. Kakor njegovi takratni učenci, se lahko tudi sedanji učimo iz njegovega samo-darovanja, lastne izročitve Bogu.

RAZMISLI

Na čem temelji tvoje življenje, tvoj svet? Ali v njem lahko prepoznaš in po njem vstopaš v odnos z Bogom?

Kaj sta smisel in cilj tvojega življenja? Od kod črpaš zavedanje o tem?

V moči katere hrane živiš in hodiš po tem svetu? Kdo ali kaj sta tvoja kruh in vino, kaj te hrani z močjo, smislom in veseljem?

MOLITEV

Jezus, ti si pot k Bogu in sam si tudi jed za na to pot, po kateri se odpravljajo tvoji učenci. Naj ne samo razumemo pomen te skrivnosti, temveč naj jo tudi živimo, izžarevamo in se darujemo, tako kot se neprestano daruješ ti v zakramentu vsakega trenutka, ki je tistemu, ki ti sledi duhovna hrana in pijača. Sprejeti tvoje darovanje pomeni vstopiti v ples z večnostjo, v katerem se vse giblje in biva iz trenutka v trenutek.