Jubilejno leto Josipa Gorupa plemenitega Slavinskega
Slovenija | 15.08.2012, 16:06 Tone Gorjup
Na Postonjskem se letos spominjajo 100. obletnice smrti rojaka Josipa Gorupa (Jožefa Gorjupa) plemenitega Slavínjskega. Podjetnik, politik in mecen Josip Gorjup si je v stari Avstriji pridobil tak ugled, da so bankirji posemeznikom, za katerimi je stal on, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Bil je izjemno bogat in hkrati velik dobrotnik, zato so ga imenovali mecen slovenskega šolstva.
Praznovanja ob jubileju
Rodoljub, mecen, odličen finančnik Josip Gorup je bil znan po vseh slovnskih deželah in tudi v širšem evropskem prostoru. S svojim delovanjem med Trstom, Dunajem in Reko je pustil neizbrisno sled. Zato ga je za svojega častnega občana imenovalo kar 53 občin, med njimi tudi Občina Postojna, ter 22 društev. Občina Postojna in krajevna skupnost Slavina s svojim kulturnim društvom so v zadnjih mesecih z več prireditvami obeležili ta jubilej. Ob obletnici smrti Josipa Gorupa je skupina domačinov obiskala njegovo grobnico na Reki. Mesec dni zatem so se ga spomnili v Trstu, kjer je začel svojo podjetniško pot. Sredi junija pa so pripravili spominski večer, na katerem so o življenju in delu Josipa Gorupa spregovorili njegovi poznavalci. Danes popoldne pa so v Slavini, kjer imajo vaški in župnijski praznik,odkrili doprsni kip Josipa Gorupa, ki ga je izdelala akademska kiparka Miladi Makuc Semion. Zbrane je ob tem nagovoril državni sekretar Aleksander Zorn.
Življenje in delo
Josip oziroma Jožef Gorjup se je rodil 6. aprila 1834 v Slávini pri Postojni. Šolal se je v Gorici in v Ljubljani. Leta 1854 se je zaposlil pri svojem stricu Janezu Kalístru v Trstu kot trgovski uradnik. Vodil je izgradnjo železniške proge Maribor - Celovec. Po njegovi smrti je prevzel družbo, po razdružitvi pa ustanovil svojo, ki se je bavila s finančnimi posli, hotelirstvom, pomorstvom in javnimi deli. Bil je med ustanovitelji predilnice v Ajdovščini in Kranjske stavbinske družbe. Ko je postal podpredsednik Ogrsko-hrvaške ladijske družbe, se je s številno družino preselil na Reko. Imel je še vrsto drugih pomembnih služb, med drugim je bil ravnatelj Hrvaške hranilnice in banke. V kranjskem deželnem zboru je nekaj časa zastopal okraj Postojna-Vrhnika-Lož. Josip Gorjup je bil med najbogatejšimi Slovenci svojega časa. Del dohodkov je redno namenjal šolskim, kulturnim in dobrodelnim ustanovam. Založil je drugi in tretji zvezek Gregorčičevih poezij. Gradil je šole, ustanavljal štipendijske sklade in podpiral narodne gospodarske ustanove. Med drugim je dal zgraditi šolo v Slavini in zavod Mladika v Ljubljani, kjer je zdaj zunanje ministrstvo. Po potresu je dal sezitati več velikih hiš za uradništvo. Po njem se je imenovala Gorjupova ulica v Ljubljani.Umrl je 25. aprila 1912 na Reki.
