Hlebci kruha
Podražitve kmetijskih surovin zaradi skrajnih vremenskih razmer
Svet Petra Stopar
Zaradi skrajnih vremenskih razmer, kot so suše in poplave, se je hrana po svetu minuli mesec podražila, kar sproža strah, da bi se lahko ponovila prehranska kriza izpred petih let, ko so bile prizadete predvsem najrevnejše države. Od cen surovin, kot so pšenica, sladkor, mleko in druge, ki vplivajo na cene živil na prodajnih policah, je močno odvisna tudi Slovenija.
Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjem poročilu opozarja, da so se cene hrane v juliju v primerjavi z junijem dvignile za šest odstotkov, potem ko so prejšnje tri mesece padale.
Zaradi najhujše suše v ZDA v zadnjih 56 letih je bila tam močno prizadeta pridelava koruze, zato se je njena cena zvišala kar za 23 odstotkov. Cene žita so se zamajale tudi zaradi zadnjih špekulacij, da bi lahko proizvajalke ob Črnem morju, predvsem Rusija, spet uvedle izvozne omejitve. Suša je namreč močno prizadela tudi njihove pridelke, Rusija pa je obenem tretja izvoznica pšenice na svetu.
Cena sladkorja je poskočila za 12 odstotkov, potem ko je deževje prizadelo nasade sladkornega trsa v Braziliji. Cene riža in mlečnih izdelkov so ostale na podobni ravni, medtem pa so cene mesa padle.
Ekonomist pri FAO Abdolreza Abbassian je v pogovoru za angleško oddajo Radia Vatikan izrazil upanje, da tokratno zvišanje cen surovin ne bo tako nevarno kot tisto, ki je v letih 2007/2008 povzročilo prehransko krizo. Kljub temu je previden: „Vsakič, ko cene nenadoma poskočijo in povzročijo zaskrbljenost glede pomembnih surovin kot so pšenica, riž ali žito, moramo biti pazljivi, kajti prenos visokih cen z mednarodnih trgov na domače trge, še posebej poveča tveganje pri ranljivih državah. Tamkajšnji prebivalci namreč večino svojega dohodka potrošijo prav za ta osnovna živila kot sta kruh ali riž. Na srečo se v letošnjem poletju žito in riž, ki sta bolj pomembna od pšenice, nista najbolj podražila, vendar tega ne smemo jemati zlahka.“
Tudi Združenje človekoljubnih organizacij Oxfam opozarja, da bi lahko višanje cen hrane na milijone ljudi potegnilo v lakoto in podhranjenost, že zdaj pa je skoraj milijarda prerevna, da bi lahko poskrbela za svojo hrano.
O tem, kdaj bomo posledice slabe letine po svetu občutili tudi na trgovskih policah v Sloveniji, je agrarni ekonomist Aleš Kuhar dejal, da je to nemogoče napovedati: „Tisti, ki je tako drzen, da napoveduje, kdaj in za koliko se bodo podražila živila, govori precej na pamet oz. so to napovedi na podlagi slutenj.“
V prehrambeni industriji Žito pojasnjujejo, da je težko napovedati, kje se bodo cene pšenice ustavile, saj se žetev v Evropi še ni zaključila, in dodajajo, da skušajo korekcije prodajnih cen za zdaj omejiti z optimizacijo prodajnih poti, iskanjem novih nabavnih virov, optimizacijo naročil dobaviteljem in strateškim sodelovanjem s posameznimi dobavitelji. O novih cenah ne morejo ugibati. V največjem trgovcu Mercatorju se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev, so sporočili.
