Od petka do petka: 17. - 24. avgust 2012

| 26.08.2012, 08:01 Matjaž Merljak

Vroč teden s temperaturami krepko prek 30 stopinj, v katerem so se posledice suše še stopnjevale, gasilci pa so se znova borili z velikimi požari, so v četrtek nekoliko osvežile padavine. A kot kaže, je bila nevihta, ki je prečkala Ljubljano in njeno okolico, ena od nesrečnih dejavnikov, ki so botrovali hudi balonarski nesreči. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi sočustvoval z udeleženci tragedije in njihovim svojci. Zdi se, da so politični prepiri o načinih reševanja naše države iz krize za nekaj dni pozabljeni.

Balonarska nesreča s smrtnimi žrtvami in številnimi poškodovanimi

Sloveniji bo letošnji 23. avgust ostal v grenkem spominu. Na ljubljanskem Barju se je namreč v jutru omenjenega dne zgodila najhujša nesreča z balonom pri nas, v kateri je bilo udeleženih 32 ljudi, med njimi tudi otroci. Tragedija je zahtevala štiri življenja, 14 huje in 14 lažje poškodovanih. Med huje poškodovanimi je tudi pilot balona. Prve ekipe reševalcev so na kraj tragedije prihitele v desetih minutah.

V ljubljanski klinični center je bilo prepeljanih 21 poškodovanih. Večina je utrpela hude opekline ter zlome hrbtenice, medenice in nog. Zaradi prostorske stiske so v četrtek, torej na dan tragedije, iz naše največje zdravstvene ustanove dva ponesrečenca odpeljali v Maribor. Sedem so jih že s kraja nesreče prepeljali v ostale slovenske bolnišnice - pet so jih sprejeli v Novem mestu, po enega pa v Celju in na Jesenicah.

Dan po nesreči balona sta bila dva poškodovana potnika, ki so ju sprejeli v Ljubljani, še vedno v smrtni nevarnosti, trije pa so bili v kritičnem stanju. Devet so jih iz bolnišnice odpustili. V mariborskem kliničnem centru je bil v petek en poškodovanec še vedno v kritičnem stanju. Stanje še enega hudo poškodovanega, ki so ga sprejeli v štajerski prestolnici, je stabilno. Zunaj življenjske nevarnosti je tudi ponesrečenec, ki so ga sprejeli v celjski bolnišnici. Njegovo zdravljenje naj bi potekalo gladko. Ženska, ki je bila pripeljana na Jesenice, ima več zlomov, v bolnišnici naj bi jo še nekaj dni zadržali zaradi bolečin. Doma pa so že poškodovani, ki so se zdravili v Novem mestu.

V petek še ni bila potrjena identiteta štirih smrtnih žrtev, prav tako še niso potrdili identitete ene od poškodovanih. Na policiji so povedali, da so bili med udeleženci nesreče štirje tujci - dva Britanca in dva Italijana. Italijana so že izpustili iz bolnišnice.

Uradni vzrok tragedije za zdaj ni znan. Prve ugotovitve so pokazale, da je do nje prišlo zaradi striženja vetra pri tleh, to je zaradi nenadne in velike spremembe smeri oziroma hitrosti vetra. Balon se je med pristankom zaletel v drevo in se vnel. Ob prihodu gasilcev je bil že na tleh, a je še vedno gorel, gasilci so ga pogasili.

Poleg preiskovalcev ministrstva obvestila o okoliščinah nesreče zbira tudi policija. Med drugim opravlja pogovore s tistimi udeleženci, ki jim zdravstveno stanje to dopušča. Ugotavlja tudi, ali je bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje. A predstavnica za stike z javnostjo na ljubljanski policijski upravi Maja Adlešič poudarja, da o morebitni opredelitvi takšnega dejanja še ni mogoče govoriti.

Mediji so med drugim poročali, da naj bi bil pilot nesrečnega balona, ki je hospitaliziran, brez veljavnega dovoljenja. Veliko vprašanj je sprožilo tudi dejstvo, da je vzletel kljub nestanovitnemu vremenu in napovedi neviht. Nekdanji prometni minister Marko Pavliha je ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču poslal javno pobudo, naj takoj imenuje interdisciplinarno skupino strokovnjakov, ki bo v luči ugotovitev službe za preiskovanje letalskih nesreč preučila vse slovenske letalske predpise in predlagala izboljšave ter morebitna nova pravila, predvsem glede varnosti letenja.

Besede sožalja je sorodnikom žrtev izrekel politični vrh, pridružila sta se jim tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres in ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Za umrle, poškodovane in njihove svojce bo jutri zvečer ob 19. uri v župnijski cerkvi svetega Mihaela na Barju sveta maša. K molitvi za pokojne so sicer povabljeni vsi verniki.

Politika in družba

Dan pred nesrečo balona, ki je pravzaprav zasenčila vse ostalo dogajanje v državi, so se pri premierju Janezu Janši zbrali predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin. Sestanek političnega vrha je trajal le kakšno uro. Preboja pri vprašanju vnosa fiskalnega pravila v ustavo ni bilo. Kot je po pojasnil premier, temu nasprotujejo v opozicijskih strankah PS in SD, kjer menijo, da bi zadoščalo sprejetje navadnega izvedbenega zakona. A to po Janševem mnenju ne drži, saj se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni. Vlada zato takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi po njegovih besedah evropski partnerji to vzeli kot slabo šalo. A prepričan, da bo Slovenija fiskalno pravilo konec koncev zapisala v ustavo, saj jo bodo v to prisilile okoliščine. Janša še vedno dopušča tudi možnost, da bi na vpis zlatega pravila v ustavo vezal zaupnico. Neenotnost slovenske politike glede tega vprašanja je po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča slaba novica, ki jo bo težko pojasniti mednarodni javnosti. Šušteršič meni, da mora Slovenija izkoristiti vsako priložnost za dober signal trgom in da ni v položaju, ko bi lahko delovala polovičarsko.

Reševanje Slovenije iz krize bo najverjetneje stopilo v ospredje kampanje pred predsedniškimi volitvami 11. septembra, čeprav za zdaj še ne kaže tako. Tekma se je uradno začela v tem tednu. Od ponedeljka lahko tisti, ki se želijo potegovati za to funkcijo, zbirajo podpise podpore. To lahko počnejo do 17. oktobra, ki je tudi zadnji dan za vložitev kandidature. Le podporo volivcev naj bi iskali Danilo Türk, Monika Malešič, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot in Artur Štern. Borut Pahor naj bi kandidiral s podporo svoje stranke SD in 3 tisoč volivcev. Da bo kandidiral s podporo strank SDS in N.Si ter podpisi treh poslancev, pa je napovedal evropski poslanec Milan Zver. Takšen pristop se mu zdi trenutno najbolj racionalen, saj na ta način v poletnem času ne bo obremenjeval volivcev in upravnih enot. Sicer pa imajo po njegovih besedah vsi pomembnejši kandidati oziroma kandidati, ki jih javnost že ima za favorite, popolnoma jasno politično podporo. Milan Robič, ki je kandidaturo napovedal v tem tednu, namerava iskati podporo med poslanci. Zbrati mora deset podpisov, kot je povedal, bo začel 1. septembra. Kakšno kampanjo lahko pričakujemo, smo vprašali političnega analitika Boštjana M. Turka. Kot je dejal, je največji problem ta, koliko bo vsebinska. Po Turkovem mnenju bi moral novi predsednik poosebljati vrednote slovenske pomladi in demokratična načela.

Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran je v torek zapustil ljubljanski klinični center, kjer je bil na zdravljenju. Tiskovni urad Slovenske škofovske konference pa je tudi sporočil, da se je njegov naslednik, ljubljanski nadškof metropoli Anton Stres dan pred tem v Rimu srečal s prefektom kongregacije za škofe. kardinalom Marcom Ouelletom in mu predstavil cerkvene razmere v Sloveniji. Kardinal Ouellet je ob tem potrdil, da je bil umik nadškofa Urana dogovorjen z njim. Gre za začasen umik za obdobje, ki bo odvisno od okoliščin in odločitve te vatikanske kongregacije. V tem času bo imel nadškof Uran možnost za zdravljenje v Sloveniji, če bo potrebno.

V vročem tednu s temperaturami, ki so krepko presegle 30 stopinj in v katerem so se posledice suše še stopnjevale, znova pa je izbruhnilo tudi nekaj požarov, so marsikoga še dodatno razgrele nove rekordne cene pogonskih goriv. Nekaj Slovencev pa je verjetno brisalo potne kaplje, ko so jih obiskali preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada in kriminalisti. V sredo so v dvanajstih hišnih preiskavah na Mariborskem iskali dokaze, povezane z domnevno spornim poslovanjem nekdanje uprave in nadzornikov Nove KBM. Za nekaj časa so pridržali tri ljudi, ki so še isti dan izpustili. Neuradno naj bi bili pridržani nekdanji predsednik uprave omenjene banke Matjaž Kovačič, nekdanja članica uprave Manja Skernišak in nekdanji nadzornik Ivan Vizjak. Preiskava je potekala tudi na Hrvaškem, po prvih ocenah je škode za prek 30 milijonov evrov. O tolikšnih zneskih pa lahko le sanjajo delavci še zadnjega večjega gradbenega podjetja pri nas Kraškega zidarja, ki je v stečaju. V začetku tedna so začeli prejemati odpovedi.

Letošnji 23. avgust, ki ga je zaznamovala nesreča balona, je bil v Sloveniji prvič tudi uradno dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Študijski center za narodno spravo slovesnost pripravlja jutri v Mekinjah pri Kamniku. Naša država je edina v Evropi, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme - fašizem, nacizem in komunizem. Kot poudarjajo v omenjenem centru, je prav, da se spominjamo svoje preteklosti in zaznamujemo ta dan.

Šport

V London se po dveh tednih premora znova vrača olimpijski duh. Še nekaj dni in začelo se bo največje tekmovanje za športnike invalide. V britanski prestolnici je že naša paraolimpijska reprezentanca, Slovenci bodo sodelovali v šestih panogah. Svoje predstavnike bomo tako imeli v namiznem tenisu, atletiki, kolesarstvu, plavanju, strelstvu ter v enem ekipnem športu, sedeči odbojki. Skupno bo na Otoku slovenske barve zastopalo 22 športnikov invalidov.

Minuli teden pri nas je na športnem področju zaznamoval tudi nogomet. Maribor je na sredini prvi tekmi četrtega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Zagrebu izgubil proti Dinamu z 1:2. Slovenski prvaki so hrvaško prestolnico tako zapustili z zadetkom zaostanka. Maribor je bil z izjemo uvodnih 20-ih minut povsem enakovreden tekmec, na trenutke celo boljši in konkretnejši, toda kljub temu je v svojo mrežo spustil dve žogi. A vijoličasti bodo imeli v tednu, ki prihaja, na povratni tekmi pred polnim Ljudskim vrtom vseeno možnosti za ponovitev leta 1999, ko so se edinkrat do zdaj uvrstili v skupinski del najelitnejšega klubskega tekmovanja na svetu. Za napredovanje jim namreč zadošča že minimalna zmaga z 1:0.

Nogometaši Mure pa so na četrtkovi prvi tekmi četrtega kroga kvalifikacij za evropsko ligo v mariborskem Ljudskem vrtu izgubili proti rimskemu Laziu z 0:2. Murskosoboški klub je po izločitvi Bakuja, sofijskega CSKA in Arsenala iz Kijeva na pragu evropske lige naletel na pričakovano previsoko oviro. Nekdanji evropski velikan je v štajerski prestolnici upravičil vlogo favorita, kljub borbenim domačim nogometašem se na povratno tekmo odpravlja s prednostjo dveh zadetkov. Ta bo v večnem mestu v tem tednu.

Atletinja Marija Šestak je bila edina slovenska predstavnica na diamantni ligi v Švici. V troskoku je osvojila sedmo mesto. Slavila je olimpijska zmagovalka, Kazahstanka Olga Ripakova.