Šola: Šolski koledar posega v počitnice in uro začetka pouka
Slovenija | 30.08.2012, 16:33
V ponedeljek bo v šolske klopi sedlo 161.182 osnovnošolcev in dobrih 78.500 dijakov, prvič bo šolski prag prestopilo 19.213 prvošolcev, kar je tisoč več kot lani. Korenitih novosti v devetletki letos ne bo, bodo pa med drugim spremembe pri nivojskem pouku, zimskih počitnicah, uri začetka pouka, šolski prehrani in prevozih.
Osnovnošolci bodo razporejeni v 451 matičnih osnovnih šol in 333 podružničnih. Po ocenah ministrstva bo v prvi letnik srednje šole vstopilo 20.872 dijakov, vseh srednješolcev pa bo predvidoma 78.560. V Sloveniji deluje 114 javnih in šest zasebnih srednjih šol ter 16 zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. A število srednjih šol se bo januarja zaradi združevanja nekaterih javnih srednjih šol še spremenila.
Zimske počitnice znova v dveh delih
Šolski koledar v devetletki in srednjih šolah za letošnje leto je po besedah državne sekretarke zopet postavil zimske počitnice v dve časovni obdobji izmenično po območjih statističnih regij. Prvo obdobje se bo začelo tretji ponedeljek v februarju, drugo pa teden kasneje.
Na zimske počitnice se bodo v šolskem letu 2012/13 tako najprej odpravili učenci osnovnih šol z območja Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, Pomurske, Savinjske in Spodnjeposavske statistične regije.
Teden pozneje pa bodo na zimske počitnice odšli še šolarji iz Gorenjske, Goriške, Notranjsko-Kraške, Obalno-Kraške, Osrednjeslovenske in Zasavske statistične regije.
V šolskem letu 2010/11 so bile zimske počitnice za osnovne, srednje in glasbene šole prvič poenotene in so se za vse začele tretji ponedeljek v februarju. Do takrat pa so potekale v zaporednih tednih za Ljubljano in Maribor ter za ostalo Slovenijo. Za poenotenje so bile družine, katerih otroci so se šolali v različnih krajih oz. regijah, kar je onemogočalo skupno počitnikovanje. Medtem pa so bili proti predvsem turistični delavci, saj se jim je zimska dopustniška sezona skrčila z dveh tednov na enega.
Začetek pouka ob 7.30
"V šolskem koledarju je vsaj za osnovne šole pomembno določilo, ki služi boljšemu življenju otrok, to je začetek pouka ob 7.30. To pomeni, da se nobena organizirana dejavnost niti rednega niti razširjenega programa ne sme začeti pred to uro," pojasnjuje Škrinjarjeva. To so na ministrstvu po njenih besedah storili z namenom, da se otrokom "zagotovi dostojno, humano življenje vsak dan in da ne vstajajo prezgodaj". Tukaj misli predvsem na otroke, ki se v šolo vozijo iz drugih krajev.
Za srednje šole jutranje omejitve ni, saj gre za starejše otroke, medtem ko so mlajši bolj občutljivi. Naložiti jih ob šestih zjutraj sredi zimske teme na avtobus zato, da bodo ob sedmih pri pouku, je po mnenju Škrinjarjeve nehumano in necivilizirano. Sama osebno meni, da bi takšno omejitev pouka v jutranjih urah potrebovali tudi v srednjih šolah.
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden pa domneva, da bo ob začetku šolskega leta v šolah, kjer je veliko vozačev, nekaj težav z organizacijo prevozov po novem urniku, ki ga je povzročila prepoved pouka pred 7.30. "Počakati bo treba na začetek šolskega leta, da bodo starši na roditeljskih sestankih in svetih staršev sporočili morebitna opozorila in nezadovoljstvo," je dejal za STA.
Tudi predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc ne ve, kako bo to potekalo na Osnovni šoli Gorje, katere ravnatelj je. Ob tem predvsem ne ve, kako se bodo organizirali starš, ki učence vozijo v šolo sami, pa se jim služba začne pred 7.30. Dodaja, da so imeli doslej organizirano jutranje varstvo za prve razrede od šestih do osmih. To so zdaj zaradi novega začetka pouka zamaknili za 20 minut. Če bodo težave, jih bodo pač poskušali rešiti, a to se bo videlo prihodnji teden, je še dodal.
Da bo ta sprememba povzročila težave že prvi dan pouka, saj se bo zaradi tega prva ura rednega pouka začela 15 minut čez 8. uro, so prepričani v največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji (PS). Novemu urniku se bodo morali prav tako prilagoditi avtobusi, enako velja tudi za odhode iz šole, ki se bodo zamaknili, zato je poslanka Maja Dimitrovski na ministra za izobraževanje Žigo Turka naslovila poslansko vprašanje, v katerem ga sprašuje, "ali je pri omenjeni odločitvi upošteval vse možne posledice za tiste, ki nimajo možnosti, da bi otroke zaradi zaprtih šolskih vrat pred odhodom v službo oddali v zaupanja vredno varstvo, ker jih v šoli ne bi smeli pustiti".
Združevanje srednjih šol v skladu s strategijo
V srednjih šolah posebnih vsebinskih novosti ne bo. Septembra bodo nadaljevali z združevanjem šol, nekaj šol pa se bo združilo 1. januarja v t.i. pomladnem paketu, pravi Mojca Škrinjar in dodaja, da bodo z združevanjem srednjih šol nadaljevali v skladu s sprejeto strategijo.
"Ta naj bi omogočala dijakom večjo izbirnost, lažje prehajanje iz programa v program, vodstvu šol bistveno racionalnejše poslovanje, hkrati pa tudi v takih šolskih centrih kaže, da bi lahko razmišljali o posodobitvi nekaterih programov za nova delovna mesta," je razložila.
Doslej so združili Srednjo šolo Kočevje in Gimnazijo Kočevje. V Novi Gorici je Srednja ekonomska in trgovska šola pripojena k Tehniškemu šolskemu centru Nova Gorica - nastal je Šolski center Nova Gorica.
Ustanovljen je Šolski center Slovenj Gradec, z notranjo reorganizacijo Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik pa je nastala Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. V en zavod sta združeni tudi dve enoti Srednje šole Črnomelj. Organizacijske enote Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana so združene v Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana.
Na ministrstvu pravijo, da na račun združevanja šol ne bodo odpustili nobenega učitelja, medtem ko glavni tajnik šolskega sindikata Branimir Štrukelj pravi, da bodo samo v Slovenj Gradcu brez službe ostali trije učitelji. Bo pa zaradi demografskih kazalcev, torej zaradi manjšega vpisa dijakov v srednje šole, na zavodu za zaposlovanje ostalo 65 srednješolskih učiteljev, so za STA potrdili na ministrstvu.
