Enotnosti glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo ni; koalicija zanika vladno krizo

Slovenija | 22.08.2012, 20:59

Parlamentarni vrh ni prenesel bistvenega preboja pri enem najbolj perečih političnih vprašanj tega trenutka - zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Podpore opozicije ni, premier Janez Janša pa meni, da bodo Slovenijo v to prisilile okoliščine. Koalicija je medtem zanikala šušljanja o vladni krizi.

Janša je po današnjem sestanku prepričan, da bo Slovenija fiskalno pravilo vendarle zapisala v ustavo. V to nas bodo prisilile okoliščine, bo pa cena visoka, je dejal predsednik vlade, ki še vedno dopušča možnost, da bi na vpis fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico. V nasprotovanju zapisu pravila v ustavo s strani opozicijskih PS in SD Janša vidi politizacijo. Da ne gre več za vsebino, je po njegovem opozicija priznala s tem, da je pripravljena enake zaveze zapisati v zakon, ne pa tudi v ustavo. Opozicija namreč meni, da bi zadoščalo sprejetje navadnega izvedbenega zakona. To pa po Janševem mnenju ne drži, saj se je Slovenija zavezala, da bo zlato pravilo implementirala na ustavni ali podobni ravni. Vlada zato takšnega zakona ne bo predlagala, saj bi "naši partnerji to vzeli kot slabo šalo", je dejal Janša. Po njegovih besedah prihaja čas, ko se bo treba soočiti z razmerami in ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo "ne Branimir Štrukelj ne Dušan Semolič ne predstavniki delodajalcev ne parlamentarne stranke", pač pa bodo to predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije. "In tisti 'socialni dialog' bo nekoliko drugačen," še dodaja premier.

Janša še vedno dopušča možnost vezave zaupnice na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe. Prav tako ostaja možnost vezave zaupnice na ukrepe, "ki so potrebni, da koalicija normalno deluje", je dodal. Glede ugibanj o padcu vlade in morebitni tehnični vladi pa Janša pravi, da se koalicija danes ni ukvarjala z "zadevami, ki so drugotnega pomena". Pred njimi je namreč priprava proračunov za prihodnji dve leti, je poudaril. Pri izidih sestanka vodij parlamentarnih strank je Janša izpostavil mnenje udeležencev, da so parlamentarne delovne skupine vendarle dosegle nekaj napredka pri uskladitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakon o agenciji oz. skladu za sanacijo bank. Po Janševih besedah bo v dveh tednih znano, ali bo zakona mogoče uskladiti. Povedal je tudi, da se je vlada zaradi padca bonitetnih ocen odločila spremeniti prioritete. Tako bo v kratkem pripravila pokojninsko reformo in reformo trga dela. Ker je časa za sprejem bistveno manj, bo vlada "prisiljena usklajeno, lahko pa tudi neusklajeno zakonodajo predlagati še v začetku jeseni", je dejal premier.

SD in PS kritični do sestanka

Do poteka današnjega sestanka so bili sicer v opoziciji precej ostri. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je tako ocenil, da kakšnega prav resnega namena tega sestanka ni bilo, usklajeno ni bilo nič. Prvak PS Zoran Janković pa je znova poudaril, da je fiskalno pravilo nek make-up, ki ga vlada potrebuje za prikrivanje svoje nesposobnosti in nerešenih problemov.

Predsednik SD Igor Lukšič je izrazil predlog, da bi vendarle sprejeli zakon o fiskalnem pravilu, če pa bi se potem izkazalo, da to še ni dovolj in da s tem Slovenija še ne izpolnjuje svojih zavez, bi delali na ustavni večini. "Naš pogoj za to je, da pridobimo stališče ustavnih pravnikov in ustrezne instance v Evropski komisiji," je dodal.

Virant: To so resne stvari in mislim, da se malo igračkajo z državo

Predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant je vztrajanje opozicije pri nasprotovanju zapisu fiskalnega pravila v ustavo označil za "veliko tveganje". Ob tem je menil, da tisti, ki temu nasprotujejo, s tem prevzemajo zelo veliko odgovornost za tisto, kar se bo s Slovenijo v nadaljevanju dogajalo na mednarodnih finančnih trgih. "To so resne stvari in mislim, da se malo igračkajo z državo."

Šušteršič: To je slaba novica

Da je neenotnost slovenske politike glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo slaba novica, je ocenil minister za finance Janez Šušteršič. Ta meni, da bo Slovenija to novico le težko pojasnila mednarodni javnosti. Sicer pa minister poudarja, da trenutno ni toliko pomembno, kaj o potrebi po vnosu fiskalnega pravila v ustavo meni slovenska politika ali pravna stroka, še najmanj pa na primer francosko ustavno sodišče, na mnenje katerega se med drugim opira opozicija. Po ministrovih besedah je pomembno, kaj tisti, ki Slovenijo ocenjujejo in jo spremljajo in od katerih je odvisno, ali lahko dobi denar za financiranje svojih potreb, menijo o tem, ali je zakon dovolj resna zaveza.

Koalicija je enotna

O tem, da je fiskalno pravilo potrebno vpisati v ustavo, so se že dopoldne na ločenem srečanju strinjali predstavniki koalicijskih strank. Ti so se sestali v zelo napetem ozračju, saj je se v zadnjih dneh pojavilo nekaj namigovanj o vladni krizi, njeni rekonstrukciji in celo o možnosti nastopa tehnične vlade. Takšne govorice so predstavniki koalicije odločno zavrnili. Po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina tako o rekonstrukciji vlade danes niso govorili, prav tako ne o nezaupnicah. Tudi Virant je zagotovil, da so se na sestanku "zelo malo pogovarjali o samih sebi", pač pa o problemih in rešitvah zanje.

Je pa koalicija ob poenotenju glede fiskalnega pravila na srečanju pregledala tudi poročilo delovne skupine, ki se je ukvarjala z ustanovitvijo holdinga za upravljanje z državnim premoženjem. Ta je ugotovila, da je zadeva v veliki meri usklajena. A kot je dodal Virant, je pri upravljanju državnega premoženja "daleč najpomembnejše vprašanje, kdo bo tistih osem ali devet nadzornikov". Glede vprašanja sanacije bančnega sistema pa je dejal, da je koalicija soglasna, da se slabe terjatve prenesejo na agencijo oziroma sklad in se to stori čim prej. Tako bi lahko čim prej šli tudi v prodajo NLB, je pojasnil.

Tema današnjega koalicijskega sestanka je bil tudi proračun, vendar po Virantovih navedbah v podrobnosti še niso šli, zato je lahko danes omenil le "splošne principe priprave proračuna". Virant je tako napovedal rešitve v smeri zniževanja primanjkljaj, tako da bi se ta ustavil pri 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Posegi za uravnoteženje proračuna naj bi bili takšni, da ne bodo nikogar drastično prizadeli.