Eden od političnih vrhov pri premierju
Bo politični vrh prinesel soglasje o fiskalnem pravilu?
Slovenija
Že dalj časa poslušamo, da nas čaka vroča politična jesen in da bo za reševanje države iz krize ključna odločitev, ali zlato fiskalno pravilo vpisati v ustavo ali ne. Okoli tega vprašanja se še vedno krešejo mnenja, za zdaj soglasja še ni. Morda ga bo prinesel jutrišnji sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti, ki ga je sklical premier Janez Janša. Medtem je zaradi napovedi o novih posegih v plače spet zaškripalo v odnosu med vlado in sindikati javnega sektorja.
Seznanitev z delom parlamentarnih delovnih skupin za fiskalno pravilo, sanacijo bank in upravljanje državnega premoženja ter pregled odprtih vprašanj in dilem. Takšen je dnevni red jutrišnjega političnega vrha pri premierju.
Parlamentarni skupini za fiskalno pravilo in sanacijo bank sta svoje delo prejšnji teden končali, skupina, ki usklajuje besedilo predloga zakona o Slovenskem državnem holding ga še nadaljuje. A prav zadnja je dosegla največji napredek in tudi možnost političnega soglasja pri oblikovanju vsebine tega zakona je največja. Povsem drugačen je izkupiček usklajevanj glede fiskalnega pravila in sanacije bank. Čeprav ni večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila, ostaja odprto vprašanje, ali ga vnesti v ustavo in izvedbeni zakon ali le v zakon. To politično dilemo mora rešiti politični vrh. Vladna in koalicijska stran vztrajata pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo, v opozicijski PS temu nasprotujejo. Predlagajo, naj koalicija z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu in se hkrati loti nujno potrebnih reform. V SD-ju so mnenja glede fiskalnega pravila deljena.
Ob fiskalnem pravilu je negotov tudi način sanacije bank oziroma reševanja slabih terjatev bank. Predstavniki koalicije v delovni skupini predlagajo, da bi jih prenesli na posebno pravno osebo zunaj bank. Finančni minister Janez Šušteršič ocenjuje, da je za to potrebnih še nekaj izračunov, prav tako je treba preučiti še nekaj podrobnosti. Na to opozarjajo tudi v stranki PS, kjer bodo podprli rešitev, ki bo najboljša za banke in najcenejša za državljane. V SD-ju že predlaganemu načinu nasprotujejo.
Janša je v intervjuju za zadnjo številko Reporterja poudaril, da je možnost vezave zaupnice na sprejem ukrepov, ki so ključni za izhod iz krize ali za spoštovanje koalicijske pogodbe, obstajala in še vedno obstaja. Ob tem ni izključil možnosti, da bi jeseni prišlo do rekonstrukcije vlade. Razburil je tudi z pritrdilnim odgovorom na vprašanje, ali bo treba še poseči v plače v javnem sektorju. Ugibanja o novem varčevalnem zakonu, ki naj bi znova oklestil plače in socialne transferje, so se pojavila že prejšnji teden, a je Šušteršič takrat povedal, da njegovo ministrstvo takšnega zakona ni niti pripravilo niti predlagalo. A po njegovem so možni različni ukrepi. "Gotovo bo treba delati tudi za nižjo rast odhodkov. Hkrati pa je na prihodkovni strani zelo malo ukrepov, ki ne bi škodovali gospodarstvu, in temu se bomo skušali v največji meri izogniti," je pojasnil. "Na našem ministrstvu ne pripravljamo nobenih ukrepov po konceptu novega varčevalnega zakona, ki bi še dodatno posegali v socialne transferje in pokojnine," je včeraj zagotovil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je prejšnji teden grozil z izstopom iz koalicije, če bo prišlo do radikalnih posegov, je po premierjevi napovedi o zmanjšanju mase plač, namenjene javnemu sektorju, poudaril, da kot tipična socialna stranka v to ne morejo privoliti. Je pa dodal: "To, da sem proti nižanju plač v javnem sektorju, še ne pomeni, da sem tudi proti reformi v javnem sektorju v smislu njegove racionalizacije in v smislu večje učinkovitosti." Pričakovano je napoved dodatnih rezov naletela na kritike sindikatov. Predsednika konfederacije javnega sektorja in sindikata državnih organov, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, sta jo ocenila kot padec verodostojnosti vlade oziroma nesprejemljive grožnje. Med drugim se sprašujeta, zakaj vlada raje ne ukrepa tudi na ostalih področjih.
