Škof Glavan: Iz krize nas lahko rešijo le verna molitev, pokora in spreobrnjenje
Slovenija | 15.08.2012, 10:54
Novomeški škof Andrej Glavan je daroval slovesno sveto mašo v osrednjem Marijinem romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu. „Zbrali smo se na praznik poveličanja, vnebovzetja naše nebeške Matere Marije. V srcih imamo vero, da je ona trdno upanje in tolažba nas, potujočega Božjega ljudstva, na poti življenja proti nebeški domovini in spremljevalka v boju proti zlu v nas in okrog nas,“ je dejal.
V nadaljevanju je dodal, da se nad našo domovino in državo v zadnjih letih zgrinjajo vedno bolj temni oblaki. „Živimo v težki gospodarski in finančni krizi, ki je v veliki meri posledica krize moralnih vrednot. Zaradi te krize je vedno več revnih ljudi, ki s sklonjenimi glavami in zaskrbljeni čakajo v vrsti na zavodu za zaposlovanje. Na drugi strani pa prebiramo novice, kako denar po Evropi in pri nas izginja v žepe ozkega kroga privilegiranih skupin in posameznikov.“
Škof Glavan je dodal, da se je tej splošni krizi v zadnjem času pridružila še kriza v Cerkvi zaradi znanih problemov v Mariboru in Ljubljani. „Vernike, ki o tem berejo in poslušajo, poročanje medijev vedno bolj deli, skrbi in žalosti. Zdi se, da se zbirajo nad nami vedno hujši nevihtni oblaki. Takšne krize Cerkev ni doživela niti v najhujših časih. Kot temine in grozeče nevihtne oblake lahko prežene glas zvonov in verna molitev, tako se zdi, da nas iz te krize lahko rešijo le verna molitev, pokora in spreobrnjenje.“
Nagovor škofa Glavana pri maši na praznik Marijinega vnebovzetja na Zaplazu
Dragi častilci Marije, Matere Božje, v njenem in našem svetišču na Zaplazu, dragi bratje in sestre!
Zbrali smo se na praznik poveličanja, vnebovzetja naše nebeške Matere Marije. V srcih imamo vero, da je ona trdno upanje in tolažba nas, potujočega Božjega ljudstva, na poti življenja proti nebeški domovini in spremljevalka v boju proti zlu v nas in okrog nas.
Nad našo domovino in državo Slovenijo se v zadnjih letih zgrinjajo vedno bolj temni oblaki. Živimo v težki gospodarski in finančni krizi, ki je v veliki meri posledica krize moralnih vrednot. Zaradi te krize je vedno več revnih ljudi, ki s sklonjenimi glavami in zaskrbljeni čakajo v vrsti na zavodu za zaposlovanje. Na drugi strani pa prebiramo novice, kako denar po Evropi in pri nas izginja v žepe ozkega kroga privilegiranih skupin in posameznikov.
Tej splošni krizi se je v zadnjem času pridružila še kriza v Cerkvi zaradi znanih problemov v Mariboru in Ljubljani. Vernike, ki o tem berejo in poslušajo, poročanje medijev vedno bolj deli, skrbi in žalosti. Zdi se, da se zbirajo nad nami vedno hujši nevihtni oblaki. Takšne krize Cerkev ni doživela niti v najhujših časih. Kot temine in grozeče nevihtne oblake lahko prežene glas zvonov in verna molitev, tako se zdi, da nas iz te krize lahko rešijo le verna molitev, pokora in spreobrnjenje. K temu je Marija v bližnji preteklosti vedno znova vabila ob svojih prikazovanjih. Papež Benedikt XVI. je v intervjuju, ki je izšel v knjigi Luč sveta (Družina 2011), govoril tudi o fatimskih dogodkih. Novinar ga je vprašal, na kaj je mislil, ko je v Fatimi 13. maja 2010 rekel: »Človeku je uspelo sprožiti krogotok smrti in groze, katerega sam ne more prekiniti.« Takrat je sv. oče izrekel tudi veličastno prošnjo: »Naj se v prihodnjih letih, ki nas še ločijo od stote obletnice (fatimskih dogodkov), približa napovedano zmagoslavje Marijinega brezmadežnega Srca v slavi Presvete Trojice.« Hkrati je razložil, da pri tem ni mislil na nek velik preobrat, pač pa na to, da je moč zla vedno mogoče zadržati. V Materini moči se vedno znova kaže in živo uveljavlja moč samega Boga.
Dragi bratje in sestre! V knjigi Razodetja smo danes brali: »In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah. Še drugo znamenje se je prikazalo na nebu. Glej, bil je velik ognjenordeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov in na njegovih glavah sedem kron; in njegov rep je potegnil s seboj tretjino nebesnih zvezd ter jih vrgel na zemljo. In zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila na porodu, da bi požrl njeno dete, ko bi porodila. In porodila je moško dete, ki naj bi paslo vse narode z železno palico; in vzeto je bilo njeno dete k Bogu in k njegovemu prestolu« (Raz 12,1–5).
Zmaj – hudobni duh se bori proti Kristusu in njegovi Cerkvi. Dogodkov na Slovenskem ni mogoče razumeti drugače. Satan izkorišča resnične slabosti Cerkve in njenih sinov za boj proti zmagi Božjega kraljestva – kraljestva pravičnosti, miru in ljubezni. S svojim repom hoče narediti čim večjo zmedo in ugasiti čim več idealov v človeških srcih.
Tolažilne so besede iz prvega stavka današnjega prvega berila: »Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih in videla se je skrinja njegove zaveze« (Raz 11,19). Skrinja zaveze je spremljala izvoljeno ljudstvo Stare zaveze v boju z različnimi sovražniki in mu zagotavljala zmago. V Novi zavezi je to Marija. Ona je skrinja zaveze z živim Bogom, Jezusom Kristusom, ki ga je spočela, darovala svetu, danes pa je naša priprošnjica, ki nas kot Vnebovzeta spremlja na naši poti. Ona, mati preganjane, zaradi grehov zaznamovane Cerkve in vsakega od nas, lahko zadrži moč zla, nam izprosi moč za spreobrnjenje in poboljšanje. Vsak od nas lahko nekaj prispeva k tej zmagi svetosti nad grehom.
Danes jo prosimo, naj nam pomaga v tej duhovni zmedi in v boju proti zlu v vseh njegovih pojavnih oblikah in proti zmaju, ki ima veliko glav. Izročimo sebe in drug drugega Mariji. Prosimo jo, naj nam pomaga, da bi v molitvi in pokori spremenili naša srca. Naj vse, zlasti pastirje Cerkve na Slovenskem, navdihne, da bi se trudili za preprostost, sveto in čisto življenje, da bi mogli ostati sinovi in hčere žene in njenega Sina iz knjige Razodetja.
Prosimo jo za našo mladino, za naše družine, da bi bile zibelke življenja in ognjišča nesebične ljubezni, iz katerih bodo rasti tudi novi duhovni poklici.
V vseh naj utrdi vero v končno zmago dobrega, lepega in plemenitega. Priporočimo pa se tudi blaženemu mučencu Alojziju Grozdetu, ki je zmagal v boju z lažjo in duhovno slepoto nasprotnikov Cerkve.
Vir: Katoliška Cerkev
