Zakaj predmet etike v šolsko-izobraževalni sistem?

Slovenija | 07.08.2012, 17:04

Akademik Jože Trontelj je na romanju treh Slovenij na Višarjah med drugim poudaril nujnost vrnitve predmeta etike v šolsko-izobraževalni sistem. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano Romanom Globokarjem, ki je tudi moralni teolog.

Globokar je za naš radio povedal, da so se včasih etične vrednote bolj prenašale iz roda v rod, da je bila religija tisti sistem, znotraj katerega se je podajala tudi etika. Danes je s procesom sekularizacije religija odrinjena iz skupnega življenja. Tako religija ni več tisto tkivo, ki bi povezovalo družbo. A ta potrebuje neke skupne vrednote, da ljudje lahko živimo skupaj. Potrebuje jih tudi zato, da lahko človek kot posameznik uspe oziroma se znotraj družbe razvije. Po Globokarjevem mnenju šola ni nadomestila manjka etike. "Prej je bil predmet družbeno-moralna vzgoja in vsaj tam so bile neke osnove etike, sicer marksistične, a vseeno neke etike. Potem je to zreducirano na minimum pri predmetu državljanska vzgoja in etika v osnovni šoli v sedmem in osmem razredu, a res je temu namenjenega le nekaj malega," je pojasnil.

Globokar je poudaril, da imajo vsi učenci na svetu, še posebej pa v Evropi, tudi v javnih šolah, verski pouk ali pa predmet etika od prvega razreda osnovne šole, do konca srednje šole. Etika v šolskem sistemu je po njegovem pomembna, ker "se po eni strani svet čedalje bolj razvija s tehniko. A tehnika sama v sebi nima vrednostnega sistema. Mi neko stvar lahko razvijemo in jo uporabimo v dobro ali slabo. Zato potrebujemo notranjega človeškega razsodnika, nekoga, ki nam bo povedal, kaj je prav in kaj ne znotraj človeka samega. Gre za oblikovanje človekove vesti, da lahko tisto stvar, ki jo s tehniko dosežemo, uporabimo v dobro."

V tem se Zavod svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano razlikuje od večine slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov. "Pri nas imamo verski pouk od prvega razreda osnovne šole do konca srednje šole. V osnovni šoli po eno uro na teden, v srednji šoli pa prvi in drugi letnik po dve uri, tretji in četrti pa po eno. Poleg verskih, religioznih vsebin in vsebin za osebnostno rast posameznika, podajamo vsako leto tudi določene etične vsebine," je dodal.

Globokar se je dotaknil tudi aktualne gospodarsko-finančne krize, kjer v visokih političnih krogih zasledimo zgolj govor o tehničnih rešitvah, vidni politični predstavniki pa v skoraj nobenem nastopu ne navajajo etičnih vsebin rešitve krize. Poudaril je, da nobena rešitev, tudi na ekonomskem področju, ni rešitev samo tehnične, ampak tudi etične narave. "Etika gleda na to, kaj je dobro za človeka in človeštvo. Ko iščemo ekonomske rešitve, finančne rešitve, jih iščemo v luči, kaj je tisto, kar bo v prihodnosti dobro za posameznika in za družbo." Ob tem je opozoril, da lahko sprejmemo tudi odločitve, ki bodo dobre za večino, a pogubne za peščico posameznikov. To je po njegovem neetično odločanje, saj morajo biti rešitve takšne, da bodo dobre za vse.