23. avgust

| 14.08.2012, 16:53 Jože Bartolj

Evropski parlament je aprila leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Evropski poslanci so poudarili potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, »ker brez resnice in spomina ne more biti sprave«...

Nič čudnega ni, da smo se Slovenci (ki smo mimogrede edini evropski narod, ki je preživel vse tri totalitarizme, fašizem, nacizem in komunizem), pod Pahorjevo vlado, z resolucijo samo seznanili.

Glede na znano slovensko razdeljenost je jasno, da komunizma nekateri ne morejo in nočejo izenačiti s fašizmom in nacizmom. Partizanov, pač po njihovo, ne gre enačiti z Nemci in Italijani. »Res da ni bilo vse v redu, ampak v socializmu ja ni bilo vse slabo, vsi smo imeli službe in vsak si je lahko zgradil hišo…« Taki in podobni argumenti jim preprečujejo, da bi rekli bobu bob in potrdili tisto, kar je v imenu Evropejcev sklenil njihov parlament. Sicer pa je zgoraj omenjena trditev o službah in hišah res „kronski argument“ o dobrosti nekega sistema. Zelo je namreč podoben tistemu, da tudi Hitler ni bil samo slab, saj je „pač delal dobre ceste«. Taki argumenti več povedo o tistem ki jih je izrekel, kot pa o tistem, ki ga omenjajo... Žal!

V oddaji Moja zgodba, ki bo na sporedu na Veliki Šmaren 15. avgusta ob 18.15, bo nastopil Marko Štrovs, zadnji vodja vladne službe za vojna grobišča. Iz službe na ministrstvu za delo so ga po besedah nekdanjega ministra Svetilka vrgli zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, Štrovs pa je trdil in kasneje na sodišču tudi dokazal, da so ga odpustili, ker je pri Generalni policijski upravi ugovarjal prepovedi preiskovanja povojnega grobišča pri Dobovi.

Zanimivost pogovora bo nedvomno ta, da bo med drugim povedal, kako bi lahko naše mrtve, ki ležijo v množičnih grobiščih po vsej Sloveniji, pokopali za sorazmerno nizke stroške in v razmeroma kratkem času. Namesto arheologov bi jih morala izkopati pogrebna služba in jih potem pokopati v zato pripravljenih kostnicah. Nekaj jih že imamo (v Slovenski Bistrici, Škofji Loki). Dokler pa bomo k povojnim žrtvam množičnih usmrtitev pristopali tako, da bomo prekope na vseh področjih administrativno zavirali, se ne bo zgodilo nič.

Marko Štrovs (kot zanimivost povejmo, da nima naslednika, mesto vodje službe za vojna grobišče je namreč ukinjeno) opozarja, da se je policija v zadnjih letih tarnsformirala iz nekdanje represivke, ki je nadzorovala, kdo prižiga sveče na neurejenih množičnih grobiščih, v varuhinjo, ki preprečuje, da bi se zamolčana množična grobišča odkrila in uredila. Zdajšnji notranji minister ima obilico masla na glavi, vsaj kar se množičnih grobišč na celjskem tiče. Pri oviranju in ustavljanju postopkov seveda…

In kaj ima pri temu 23. avgust, dan spomina? Nihče me ne bo prepričal, da je bil komunizem bolj ljudski od fašizma in nacizma. Če pogledamo število žrtev, ki jih je zagrešil, če pogledamo obstoj taborišč, kot je bilo tisto na Golem otoku in sv. Grgurju, če pogledamo na zaplembe privatne lastnine in deljenja državljanov na prvorazredne in ostale, kar se je uvajalo že v šolskih klopeh, potem jima je bil sumljivo podoben. To se kaže tudi v strahu pred človeškim pokopom žrtev iz Hude Jame in ostalih množičnih grobišč. Nekdanji minister Svetlik se je namreč bolj kot odkopa, bal javnega pokopa. Javne manifestacije, ki bi žrtvam vrnila pravico do groba. Zato in samo zato, se z odkopavanjem množičnih grobišč tako odlaša! Ker na tam umrle, po mnenju naslednikov revolucije, ne smemo imeti spomina. Za nekatere predvsem storilce, njihove potomce in ideološke naslednike, je veliko bolj ugodno, da so kosti nedolžnih žrtev „varno skrite“ v rudniških jaških, množičnih grobiščih in kraških jamah, kot pa da dobijo svoje mesto vsem na očeh na javnih pokopališčih in kostnicah.

23. avgust nas torej poziva naj zabrišemo mejo med totalitarizmi in enkrat za spremembo pogledamo le na umrle, ki po vseh teh letih še vedno nimajo dostojnega zadnjega prebivališča, kljub nikoli dokazani krivdi.