Slovo Neila Armstronga – prvega človeka na Luni

Svet | 26.08.2012, 13:06 Petra Stopar

Potem ko je v soboto udarila novica, da je v starosti 82 let umrl ameriški astronavt Neil Armstrong, se vrstijo izrazi sožalja na najvišji ravni. Armstrong je 20. julija 1969 kot prvi stopil na luno in po takratnih lastnih besedah naredil "majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo".

Neil Armstrong se je rodil 5. avgusta leta 1930 na farmi v državi Ohio. Za letenje se je navdušil zelo zgodaj in pilotski izpit je imel že pri 16 letih, še preden je lahko vozil avtomobil. Leta 1949 se je udeležil vojne v Koreji, po vrnitvi v domovino pa je postal testni pilot za novo vesoljsko agencijo Nasa.

Leta 1962 so ga izbrali med astronavte in štiri leta kasneje je poveljeval odpravi "Gemini", ki je opravila prvi uspešen priklop dveh vesoljskih plovil v orbiti. Vrhunec astronavtske kariere je doživel leta 1969, ko se je skupaj z Buzzom Aldrinom in Michaelom Collinsom z misijo "Apollo 11" odpravil na pot proti luni.

Ameriški predsednik John F. Kennedy je leta 1961 napovedal, da bodo ZDA do konca desetletja varno poslale človeka na luno in nazaj na zemljo. ZDA so takrat izgubljale v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo, ki je oktobra 1957 uspešno izstrelila prvi umetni satelit sputnik, aprila 1961 pa poslale v vesolje prvega astronavta Jurija Gagarina.

Collins je ostal v poveljniškem modulu Columbia, Armstrong in Aldrin pa sta se z lunarnim modulom "Orel" spustila na zemljin naravni satelit. "Orel je pristal," so bile prve Armstrongove besede vodstvu misije na zemlji v Houstonu, nakar sta z Aldrinom ostal na luni skoraj tri ure, zbirala vzorce kamenja, fotografirala in se sprehajala.

Umrl zaradi zapletov po operaciji srca

Potem ko so mu zdravniki odkrili blokade v koronarnih arterijah, so Armstronga nedavno operirali in mu naredili t. i. bypass oziroma obvod koronarne arterije. A po operaciji, ki je sicer uspešno potekala, so nastopili zapleti in Armstrong je umrl, so v soboto pojasnili užaloščeni svojci.

Obenem so izrazili upanje, da bo dediščina pokojnega navdihnila mlade, da "si bodo še bolj prizadevali uresničiti svoje sanje, bodo pripravljeni raziskovati in nesebično služiti stvari, ki je večja od njih samih".

Vsem, ki bi radi obeležili spomin nanj, so svojci namignili, naj naslednjič, ko bodo v jasni noči stopili na prosto in se se jim bo nasmehnila Luna, zgolj pomislijo na Neila in mu pomežiknejo.

Pohvale skromnega značaja

Ameriški predsednik Barack Obama je Armstronga v soboto označil kot "največjega ameriškega junaka - ne le svojega časa, ampak vseh časov". Kot je dodal, bo dediščina človeka, "ki nas je naučil izredne moči enega majhnega koraka", živela naprej.

Pri Nasi so med drugim objavili izraze sožalja astronavta Aldrina: "Vem, da ob smrti resničnega ameriškega junaka in najboljšega pilota, ki sem ga kadarkoli poznal, skupaj z mano žalujejo še milijoni."

Podobno je sporočil Collins, tretji član odprave Apollo 11: "Bil je najboljši in grozno ga bom pogrešal."

Prvi Američan, ki je obkrožil Zemljo, astronavt John Glenn, se je medtem spomnil predvsem skromnega značaja pokojnika: "Bil je skromna oseba in takšen, kot je bil prej, je ostal tudi po svojem poletu na Luno."

Avstralska premierka Julia Gillard je menila, da sobotna smrt "pomeni konec neverjetnega obdobja človeškega napredka", v Berlinu pa so Armstronga primerjali kar s Krištofom Kolumbom.

„Orel je pristal“

Zamegljen črno-beli posnetek, ko je Armstrong kontrolorjem na Zemlji sporočil, da je lunarni modul "Orel" varno pristal na Luni, si je pred več kot 40 leti ogledalo za takrat rekordnih več kot 500 milijonov ljudi.

Aldrin se mu je pridružil kakih 15 minut kasneje in skupaj sta raziskovala Lunino površino. Vanjo sta zasadila tudi drog z ameriško zastavo. Zaradi napake na ogrodju se je zdelo, da se zastava giblje v vetru, kar je za ljubitelje teorije zarote eden glavnih dokazov, da ZDA niso bile nikoli na Luni - tam namreč ni vetra. Armstrong je takšna namigovanja odločno zanikal.

Pionirju v vesolju, ki je poleg vrste ameriških prejel odlikovanja še v številnih drugih državah, ni slava nikoli ustrezala in se je v veliki meri izognil soju žarometov, saj je bil po značaju precej zadržan. Ko je izvedel, da se njegovi avtogrami prodajajo po neverjetnih cenah, je npr. prenehal podpisovati spominke.

Apollo 11 je bil zanj zadnja vesoljska misija, po kateri so sicer sledile parade v New Yorku, Chicagu in Los Angelesu ter turneja po 22 državah sveta. Naso je zapustil leta 1971 in se podal v akademske vode.