Utrip vesoljne Cerkve: 23. - 29. julij

Cerkev na Slovenskem | 29.07.2012, 09:45 Petra Stopar

V zadnji julijski oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se ustavili pri papeževem obisku v Libanonu, kjer se bo začel poseben misijon pred prihodom svetega očeta, prav tako pa nismo mogli mimo bližajočega se leta vere. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj dogodkov minulega tedna ...

Koordinator papeževega potovanja v Libanon: Pričakovanje narašča

V začetku avgusta bodo kristjani na Bližnjem vzhodu pričeli molitveni maraton, ki bo trajal vse bo 14. septembra, ko bo papež Benedikt XVI. prispel na apostolski obisk v Libanon. Istočasno bodo molili maroniti, melkiti, kaldejci, sirski in armenski katoličani ter drugi verniki. Zadnje dni bo potekala tudi devetdnevnica. Verniki bodo molili svetli del rožnega venca. V vsaki župniji in na vsakem domu pa se bo prižgala sveča – luč, ki bo razsvetljevala Bližnji vzhod.

„Pričakovanje pred prihodom svetega očeta narašča,“ je v pogovoru za Radio Vatikan povedal Marwan Tabet, koordinator papeževega potovanja v Libanon. Zlasti veliko je pričakovanje med mladimi, ki so vse pogosteje v skušnjavi, da bi zapustili svojo domovino, saj se že desetletja ponavljajo napetosti, vojne in včasih tudi preganjanja. Zato jih zanima, kaj jim bo povedal sveti oče in predvsem, kakšen je njegov pogled na prihodnost Cerkva na Bližnjem vzhodu. V Libanonu so prisotni pripadniki štirih vzhodnih Cerkva: maroniti, melkiti, sirski katoličani in armenski katoličani. Naučili so se delovati skupaj kot katoliške Cerkve, je zatrdil Tabet. Njihova navzočnost je pomembna tako na politični, družbeni kot kulturni ravni. Pomembni koraki naprej pa so bili narejeni tudi na poti sodelovanja z drugimi kristjani. Člani raznih skupnosti so v Libanonu našli način, kako lahko živijo skupaj, četudi na mednarodni ravni med njihovimi Cerkvami dialog še niti ne poteka. Skupaj se sedaj pripravljajo tudi na papežev obisk. V organizacijskem odboru so predstavniki vseh štirih katoliških skupnosti. Pri osrednji sveti maši v Bejrutu, ki bo sicer latinskega obreda, bo sodelovalo sedem zborov. Okoli 300 pevcev, maronitov, melkitov, armenskih in sirskih katoličanov bo skupaj pelo pesmi iz različnih tradicij. Sveti oče bo med svojim apostolskim potovanjem tudi obiskal vse štiri patriarhate. Obenem se bo srečal s predstavniki drugih kristjanov in muslimanov. „Vsi v Libanonu se pripravljajo, da mu izrečejo dobrodošlico in povejo, kaj doživljajo; hkrati pa pričakujejo, da jim bo tudi on povedal, kaj čuti.« Tabet je prepričan, da kristjani v tej regiji v tem trenutku ne razmišljajo ali so katoličani, pravoslavni ali protestantje. Prej doživljajo, da so vsi na isti ladji, in se sprašujejo, če bo krščanstvo v tem predelu sveta preživelo. „Papežev obisk v Libanonu bo kristjanom povedal, da je Rim z njimi, da je Sveti sedež z njimi in da si skupaj z mednarodnimi silami prizadeva, da bi se vedelo, da Vzhod brez kristjanov ne bi bil pravi Vzhod.“

Podelitev Ratzingerjeve nagrade bo letos potekala 20. oktobra

V času letošnjega zasedanja škofovske sinode, bo potekala tudi podelitev Ratzingerjeve nagrade za izjemne dosežke na področju teologije. Letošnja prejemnika sta dva teologa, katerih imeni zaenkrat ostajata še skrivnost. Nagrado bosta prejela iz rok samega papeža Benedikta XVI., in sicer v soboto, 20. oktobra.

Ratzingerjeva nagrada bo letos podeljena drugič, podeljuje pa jo Vatikanska fundacija Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. Z njo želijo na preprost in konkreten način izreči zahvalo tistim strokovnjakom, ki si v današnjem času prizadevajo za širjenje resnice v občestvu s svetim očetom, zatrjujejo na fundaciji. Tudi zato bo podelitev nagrade potekala v času zasedanja škofovske sinode, ki bo od 7. do 28. oktobra potekala na temo nove evangelizacije in posredovanja krščanske vere. Vač o namenu Ratzingerjeve nagrade je za Radio Vatikan povedal član odbora za nagrado pri fundaciji nadškof Francisco Ladaria Ferrer, sicer tajnik Kongregacije za nauk vere. Kot je dejal, želijo z Ratzingerjevo nagrado spodbuditi teološko razmišljanje na področjih, s katerimi se je veliko ukvarjal Joseph Ratzinger kot teolog, kardinal in sedaj kot papež. Gre za področja kot so osnovna teologija, zgodovina teologije, patristika, svetopisemska eksegeza in dogmatična teologija. Nagrada je želi spodbuditi teološko raziskovanje na teh področjih in pri tem izpostaviti pomen občestva s Cerkvijo ter poglabljanja cerkvenih dokumentov kot so dokumenti drugega vatikanskega koncila.

Lansko leto so Ratzingerjevo nagrado prejeli: strokovnjak za zgodnje krščansko literaturo in patrologijo, Italijan Manilio Simonetti, španski duhovnik in docent sistematične teologije Olegario Gonzalez de Cardedal ter cistercijan nemškega rodu in docent fundamentalne teologije in dogmatike Maximilian Heim. Sicer pa je nagrada odprta tudi za nekatoličane, raziskovalce na začetku svoje znanstvene poti ter tiste, ki imajo za sabo še dolgo pot znanstvenega dela na področju teologije. Vatikanska fundacija Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. poleg Ratzingerjeve nagrade organizira tudi razna srečanja in predavanja. Jeseni 2013 bo v sodelovanju z vsemi rimskimi papeškimi univerzami potekal simpozij na temo Evangeliji, zgodovinsko raziskovanje in kristologija. Novembra letos pa v Rio de Janeiru pripravlja simpozij z naslovom Kaj je tisto, kar iz človeka naredi človeka.

Papež udeležencem svetovne konference svetnih ustanov v Assisiju poslal pismo podpore

V Assisiju se bo danes z generalno skupščino končal svetovni kongres svetnih inštitutov. Svetna ustanova ali svetni institut ni redovniška ustanova, temveč ustanova posvečenega življenja sredi sveta, kjer si člani prizadevajo kot kvas vse prepojiti z evangeljskim duhom za krepitev in rast Kristusovega telesa, navajajo v skupnosti Družina Kristusa Odrešenika.

Svetne ustanove sestavljajo most med Cerkvijo in svetom. So povezujoča sredina Cerkve med kleriki in redovniki na eni strani ter laiki na drugi. Ne kažejo le bivanjske edinosti Cerkve, ampak tudi njeno trajno in najmodernejše poslanstvo v svetu. Svetne institute je sprejel v Cerkev in kanonično potrdil papež Pij XII. leta 1947, pozneje pa tudi vatikanski koncil, še pojasnjujejo v eni od svetnih ustanov v Sloveniji, Družini Kristusa Odrešenika.

Stik z udeleženci tokratnega svetovnega kongresa svetnih ustanov v Assisiju je navezal tudi papež Benedikt XVI.. V pismu, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, papež spodbuja poklicanost posvečenih laikov, ki ima korenine v Kristusu, uresničuje pa se znotraj širše družbe. Nadškof Gerald Lacroix iz kanadskega Quebeca je član svetnega inštituta svetega Pija X. od leta 1975. O pomenu svetnih inštitutov v sodobnem času je v pogovoru za angleško oddajo Radia Vatikan dejal: „Dolga dolga stoletja so ljudje, ki so želeli posvetiti svoje življenje Bogu, postali duhovniki, redovnice ali menihi. V zadnjih stoletjih pa vidimo vedno več ljudi, ki želijo biti laiki sredi sveta v svojem delovnem poklicu, toda posvečeni Bogu. Papež Pij XII. Je že leta 1947 priznal posebno poklicanost laikov, ki pričujejo za Kristusa in živijo v svetu. Že pred več kakor 60 leti! To je novo, pa tudi en tako zelo novo. Danes je v svetu več kakor dvesto inštitutov, moških in ženskih, večina je laikov, nekaj duhovnikov, ki živijo svojo poklicanost v svojem poklicu sredi vsakdanjega življenja.“

V Sloveniji po podatkih Slovenske škofovske kofnerence sicer delujejo tri svetne ustanove, in sicer Don Boskove prostovoljke, Družina Kristusa Odrešenika in Mala Frančiškova družina.

In še nekaj odmevnih novic …

Papež Benedikt XVI. je nadškofa Rimske kurije Piera Luigija Celato imenoval za novega namestnika kamerlenga. Njegova funkcija je, da v času izpraznjenega sedeža po smrti papeža prevzame posebne naloge, predvsem pa podpira kamerlenga, ki do izvolitve novega papeža postane najvišja avtoriteta v Vatikanu. Celata je nadomestil nadškofa kurije Santisa Abrila y Castella, sicer nekdanjega apostolskega nuncija v Sloveniji. Celata, ki izvira iz Toskane, je od leta 2002 deloval kot sekretar papeškega sveta za medverski dialog. Trenutni kamerlengo je vatikanski državni sekretar Tarcisio Bertone.

Pred dnevi je bila na čelo Komisije Afriške unije izvoljena izkušena političarka Nkosazana Dlamini Zuma. 63-letna Južnoafričanka je prva ženska v zgodovini, ki bo predsedovala uniji. Kot je za radio Vatikan dejala strokovnjakinja za problematiko žensk na afriški celini Barbara Pandolfi, ki je bila na škofovski sinodi za Afriko leta 2009, bo izvolitev Zume nedvomno vplivala na vlogo žensk v Afriki, tudi v cerkvenem okolju, kjer številne ženske opravljajo pomembna dela. Tradicionalno so prav ženske nosilke vzgoje, družine in drugih vrednot, ki so v središču cerkvenega delovanja. Kljub temu je treba po mnenju Pandolfijeve prehoditi še dolgo pot, zlasti kar zadeva vlogo žensk laikov.

V preteklih dneh je bila predstavljena uradna molitev za svetovni dan mladih, ki bo od 23. do 28. julija prihodnje leto v Riu de Janeiru v Braziliji. Molitev je prošnja k Bogu za pomoč mladim, da bi postali »evangelizatorji, ki jih Cerkev v tretjem tisočletju potrebuje«, »graditelji kulture življenja in miru« ter »protagonisti novega sveta«. Molitev je ob koncu svete maše prebral nadškof Ria de Janeira Orani João Tempesta, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora za svetovni dan mladih. V kratkem bo uradno predstavljena tudi himna, ki bo usklajena s temo dogodka: Pojdite in naredite vse narode za moje učence.

Medškofijski odbor za mladino bo v sodelovanju s Skupnostjo katoliške mladine konec septembra v Ilirski Bistrici pripravil prvo tridnevno srečanje mladinskih pastoralnih delavcev v Cerkvi na Slovenskem. Udeležili se je bodo laiki, duhovniki, redovnice in redovniki, predstavniki mladih in drugi, ki se ukvarjajo z mladinsko pastoralo. Konferenca bo potekala pod geslom slovenskega pastoralnega načrta Pridite in poglejte. Organizatorji želijo v središče postaviti izzive osebne vere.

Gornjeavstrijski benediktinski samostan Kremsmünster bo v prihodnjih mesecih prizorišče za film. Ameriški režiser Joshua Sinclair bo samostan uporabil za kuliso za film po življenju svete Edith Stein, je sporočila agencija kathpress. Po navedbah samostana želi film še posebej osvetliti svetnico kot dekle ter njeno spreobrnitev v krščanstvo, seveda pa tudi pot v koncentracijsko taborišče. Karmeličanski red, katerega članica je bila sveta Terezija Benedikta od Križa, je letošnje leto razglasil za spominsko leto Edith Stein. Med drugim bo avgusta 70. obletnica njene smrti. V taborišču Auschwitz je bila umorjena 9. avgusta 1942.