Medgeneracijsko sodelovanje pri MPZ San Justo

| 21.07.2012, 19:45 Matjaž Merljak

K pogovoru za oddajo Naš gost smo povabili očeta in hčer, Andreja Selana in Andrejko Selan Vombergar, ustanovitelja in dolgoletnega zborovodjo ter sedanjo zborovodkinjo Mešanega pevskega zbora San Justo iz Buenos Airesa v Argentini. Slišali boste o njuni življenjski in glasbeni poti ter medgeneracijskem sodelovanju.

G. Andrej je opisal življenjsko pot. Bil je osmi otrok pri Mlačevih na Trati pri Velesovem na Gorenjskem. Pri šestih letih je zapustil domač kraj, v spominu mu je ostalo le nekaj slik otroštva. Oče je bil domobranec, zato je družina zapustila Slovenijo. V begunstvu v Avstriji je živel do leta 1948, ko so emigrirali v Argentino. Iz siromaštva so prišli v drugo siromaštvo.

Vencelj Rogelj, ki je v emigracijo prišel leta 1922, jim je pomagal ter posodil denar, da so dobili zemljišče daleč iz središča mesta. Ker je bil mizar, so naredili barake. Kasneje so mu denar odplačevali. Tam še vedno živijo njegovi trije bratje, sam pa si je z ženo Marijo nov dom ustvaril v okraju San Justo.

Pevsko udejstvovanje: ko so prišli v Argentino, so salezijanci pomagali revnim družinam. G. Janko Mernik je v internatih našel prostore za študije, tako je Andrej Selan v Bernalu končal srednjo šolo in gimnazijo. V tem kolegiju je bil tudi pevski zbor, ki je imel vsak dan vajo, ki jo je zelo težko čakal. Nato je pel pri zboru Gallus, kasneje pa je na prošnjo dr. Alojzija Starca ustanovil majhno glasbeno skupinico za eno prireditev. Pobuda se je razširila in nastal je mladinski pevki zbor San Justo. To je bilo leta 1971.

Prihajajo je veliko mladih. Dobra podlaga za delo je bilo to, da je učiteljica Angelca Klanšek že v osnovni šoli učila otroke peti triglasno. V začetku so nastopali v San Justu in po drugih slovenskih skupnostih. V tistih časih je bilo težko dobiti gradivo, saj ni bilo interneta in možnosti fotokopiranja.

Zborovodstvo je trajalo 20 let, nato je delo prevzela hči Andrejka, ki je pri zboru začela sodelovati pri 14-ih letih, tako kot sestre, bratje pa odvisno od mutacije. Tudi sicer so v njihovi družini veliko peli, tudi po mamini strani (Mehletovi) so bili dobri pevci.

Kot je povedala zborovodkinja Andrejka, je v domu San Justo veliko dejavnosti, poleg zbora še folklora, šport, gledališče ... Mladi si jih izbirajo po času in možnostih. Pri zboru pojejo tri generacije: več primerov je, da pojejo oče in mama ter njuni otroci. V zboru že poje srednji sin Andrejke in Marka Vombergarja, starejši se bolj ukvarja z nogometom, najmlajša hči pa komaj čaka, da bo stara 14 let in bo lahko sodelovala v zboru.

Generacije med seboj lepo sodelujejo. To pestro glasovno paleto je lepo slišali. Od leta 2008 zbor pri vokalni tehniki spremlja Marcelo Burla.

Zbor je bil najprej mladinski, od leta 2001 pa mešani. K zboru so se vrnili tudi tisti, ki so nekdaj peli pri mladinskem zboru, a so se počutili prestari za petje pri mladinskem zboru. V njem sodeluje 44 pevcev. MPZ San Justo deluje že 40 let. Sicer pa več kot 50 let deluje tudi zbor San Martin v Buenos Airesu, zbor iz Mendoze pa šteje že več kot 60 let.

Andrejka Selan Vombergar poučuje glasbo v osnovni in srednji šoli, diplomirala je v glasbeni pedagogiki in se izpopolnila v zborovskem dirigiranju. Zbor poje na različnih prireditvah, cerkvenih in drugih, v domu in sicer v skupnosti. Ima širok glasbeni spekter. Zborovodkinji ob strani stoji odbor, ki skrbi za vse malenkosti, ki to morda tudi niso. Pomagajo pri organizaciji nastopov, pa tudi pri vzdrževanju reda in discipline. Slovenske korenine in argentinski temperatment se pri zboru dopolnjujeta.

Zanimivost je, da nastope nastope sklenejo z Arcadentovo Ave Marija, ki jo zaključijo ne več na odru ampak v dvorani.

Med pogovorom smo poslušali nekaj posnetkov s koncerta, ki ga je zbor imel 7. junija 2012 v Slovenski filharmoniji.