Bo Grčija izstopila iz evroobmočja?
Svet
Špekulacije, da Grčiji ne bo uspelo ostati nad vodo in da se bo vrnila k drahmi, se stopnjujejo. Če bo močno zadolžena država bankrotirala in opustila evro, bodo evrske in druge države utrpele do 307,8 milijarde evrov, če bo zgolj insolventna, pa do 331 milijard evrov izgube. Najbolj bi bili prizadeti Nemčija in Francija, navaja inštitut za ekonomske raziskave Ifo.
Izračunane izgube med drugim vključujejo vsoto sredstev, ki so jih države prispevale v oba svežnja finančne pomoči Atenam, nakupe grških državnih obveznic ter različna jamstva. Ne upoštevajo pa odpisa grškega dolga s strani zasebnih upnikov, predvsem bank in zavarovalnic, je ta teden objavil inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna.
Izračuni so slaba novica zlasti za največji gospodarstvi evropske monetarne unije. Nemčija bo v primeru grškega bankrota in opustitve evra utrpela do 82,2 milijarde, Francija pa do do 61,7 milijarde evrov izgub, če bo Grčija zgolj insolventna, pa bo Berlin zabeležil do 88,7 milijarde, Pariz pa do 66,6 milijarde evrov izgub.
V okviru prvega programa finančne pomoči, potrjenega maja 2010, so evrske države Atenam posodile 52,9 milijarde evrov, od tega Nemčija 15,2 milijarde, Francija pa 11,4 milijarde evrov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v tem programu sodeloval z 20,1 milijarde evri. Od tega je Nemčija prispevala 1,2 milijarde, Francija pa 900 milijonov evrov.
Drugi program pomoči, dogovorjen februarja letos, je s strani začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) težak 73,9 milijarde evrov. Nemški del znaša 21,5 milijarde, francoski pa 16,1 milijarde evrov. IMF v okviru drugega programa Atenam pomaga z 1,6 milijarde evrov. Tako nemški kot francoski delež sta vredna po 100 milijonov evrov.
Države imajo trenutno v lasti za 45 milijard evrov grških državnih obveznic, od tega Nemčija za 12,4 milijarde, Francija pa za 9,3 milijarde evrov.
Milijardne izgube so povezane tudi z različnimi jamstvi.
