Afrika: Kje je vera?
Svet Petra Stopar
Avtorica Lily Mugombozi se v časniku, ki ga izdaja gibanje fokolarov v Keniji, v komentarju o nasilju nad kristjani, sprašuje, ali je vera res razlog za naraščajoče nasilje v Afriki. Ob tem navaja različna mnenja poznavalcev medverskega dialoga.
V zadnjem času je medijska poročanja o veri v Afriki večinoma polnil konflikt med kristjani in muslimani, je uvodoma ugotovila Mugombozijeva v komentarju za časopis New City Afrika.
Spomnila je, da je poleg večmesečnih napetosti v Nigeriji 28. maja do vala nasilja prišlo še v eni od bolj mirnih vzhodnoafriških držav Tanzaniji. Nekateri privrženci skupine, ki se imenuje Združenje za islamsko mobilizacijo in propagando, so v Zanzibarju zažgali dve krščanski cerkvi in uničili še drugo premoženje.
Medtem ko so Vzhodnoafričani še vedno okrevali po teh tragičnih napadih, so prišle vesti iz Kenije: 1. julija se je zgodil istočasen napad na katoliško cerkev in afriško celinsko cerkev v kraju Garissana severu države. Umrlo je 17 ljudi. Ta napad je bil domnevno le eden v vrsti mnogih incidentov, odkar so kenijski vojaki oktobra lani odšli v sosednjo Somalijo, da bi pomagali pri zatiranju nasilja milice al Šabab.
Ob vsem tem se avtorica prispevka sprašuje: „Ali so afriški kristjani in muslimani v vojni?“
Pred dvema letoma je zapleten verski položaj v podsaharski Afriki preučil Forum za vero in javno življenje (PEW Forum on Religion and Public Life). V poročilu ugotavlja, da vera po eni strani vodi v napetosti, po drugi strani pa tudi vnaša strpnost med Afričane.
Direktor foruma Luis Lugo je dejal, da so se za študijo o podsaharski Afriki odločili zato, ker je to območje „najpomembnejši kraj srečanja med krščanstvom in islamom na svetu, zato je to dobra vstopna točka za začetek raziskav o medverskem razumevanju in medverskem sodelovanju“.
Kaj se torej dogaja? Mnogi pritrjujejo mnenju politika in pisatelja iz Gvineje Bisao Amilcarja Cabrala: „Vedno imejte v mislih, da se ljudje ne spopadajo zaradi prepričanj, stvari v glavi. Borijo se za materialne dobrine, za boljše življenje in življenje v miru, da vidijo, da gre njihovo življenje naprej, za to, da svojim otrokom zagotovijo lepo prihodnost.“
Znanstvenik in filmski ustvarjalec Alik Shahadah pa se ozira v zgodovino: „Zgodovina človeštva priča o naslednjem dejstvu – za nasilje ne potrebujemo vere: Ruanda 800.000 ljudi v 100 dneh, Kongo 5,4 milijona, Shaka Zulu's Mfecane, vojna v Nigeriji 1,2 milijona, v Etiopiji 2 milijona … ob naštevanju teh številk bi se morali ustaviti in vprašati, kje je tu vera? Prav tako izven Afrike: Mao (40 milijonov), Stalin (20 milijonov) in Hitler (42 milijonov).“
Kenijska duhovščina se je po besedah Mugombozijeve zavzela, da ne bo dovolila izbruha sektaškega nasilja: „To ni verska vojna in nanjo se je treba odzvati na podlagi drugačne paradigme,“ je dejal Adan Wachu, generalni sekretar vrhovnega sveta kenijskih muslimanov in predstojnik sveta za medverski dialog.
Po besedah kardinala Johna Njueja pa Rimskokatoliška Cerkev verjame, da država ni v verski vojni. „Vse Kenijce prosimo, da si prizadevajo za promocijo mirnega sobivanja.“
Vir: New City Africa
