Hrvaški sabor sprejel zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo
Svet
Hrvaški parlament je z 88 glasovi za včeraj sprejel spremenjeni zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki je na Hrvaškem tema številnih ostrih razprav. Zakonu je nasprotovalo 45 opozicijskih poslancev HDZ in HDSSB, za katere je najbolj sporna zakonska možnost, ki daje pravico do tovrstne oploditve tudi ženskam brez partnerja.
Potem ko je hrvaški sabor sprejel nov zakon o umetni oploditvi, si bo tamkajšnja javnost, ki temu nasprotuje, prizadevala pridobiti dovolj podpisov za referendum, s katerim bi ta zakon odpravili. Nasprotujejo mu tako opozicija, katoliška Cerkev kot tudi strokovni krogi. Med javno razpravo o zakonu so zbrali prek 130.000 podpisov proti novemu zakonu. A nasprotniki zakona morajo do jeseni zbrati kar 450.000 podpisov za referendum proti zakonu. Hrvaška škofovska konferenca objavila izjavo, v kateri očita vladi, da želijo s tem zakonom uveljaviti težnje po genetskih manipulacijah. Zakon je moralno nesprejemljiv, pravijo škofje. Osnutek predvideva umetno oploditev tudi za tiste ženske, ki niso neplodne, ter zdravljenemu neplodnih žensk brez partnerja. Škofje so v izjavi kritični tudi do tega, da oplojena jajčeca, ki jih ne vsadijo v žensko, ali odvzeta pa ne oplojena jajčeca, lahko zamrznejo ali darujejo. Zakon stremi k rojevanju izključno zdravih otrok, ugotavlja hrvaška škofovska konferenca. Škofje so vernike pozvali k "molitvi, postu in pokori" proti zakonu.
Predvolilna obljuba vladajoče koalicije
Burna razprava se je na Hrvaškem začela že konec marca, ko je vladajoča levosredinska koalicija predstavila zakon o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo, s katerim nadomešča zakon o prepovedi zamrzovanja oplojenih jajčnih celic. Do biomedicinske pomoči pri oploditvi bi bile upravičene vse ženske. Za zdravniško in socialno stroko je sporno, da zakon predpisuje, da otroci, spočeti s pomočjo umetne oploditve, ob polnoletnosti izvedo ime bioloških staršev, za kar mora poskrbeti bolnišnica, ki je izvedla postopek. Za nameček zakon tudi zapoveduje staršem, da do 18. rojstnega dneva otrokom iz epruvete že sami razkrijejo ime bioloških staršev.
Kritični so tudi v liberalnih civilnih pobudah, kot sta Štorklja in Tudi jaz sem bil zarodek. Krešimir Miletić iz omenjene pobude je slovenski referendum o družinskem zakoniku označil kot dober primer tega, kako lahko državljani zaustavijo uveljavitev zakona, ki po njegovem ni skladen z družbenimi in družinskimi vrednotami.
V saboru so tako zavrnili številne amandmaje HDZ, ki je med drugim predlagala, da ženske, ki so spremenile spol, ne bi smele imeti pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Največja opozicijska stranka je opozorila tudi na usodo neuporabljenih jajčec ali zarodkov ter zahtevala omejitve pri donacijah zarodkov. Nasprotniki so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bodo lahko uničili jajčeca ali zarodke, ki jih klinike po določenem času ne bodo uporabile za biomedicinsko oploditev. Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) je zahtevala tretje branje zakona, ker je ostro nasprotovala zamrzovanju zarodkov. Posebej so kritizirali možnost, da bi otroka z biomedicinsko pomočjo dobili istospolni pari, kar so ocenili kot "nesprejemljivo in nenaravno".
Kot so poudarili poslanci vladajoče koalicije, je dolžnost parlamenta, da zagotovi najboljšo medicinsko oskrbo za vse pare, ki zaradi neplodnosti ne morejo imeti otrok. Dodali so, da gre za manjšino, a zaradi tega ne smejo biti drugorazredni državljani. V SDP so še dejali, da so s sprejetjem zakona izpolnili eno izmed svojih predvolilnih obljub.
Kaj vse prinaša omenjeni zakon?
Zakon, ki bo uveljavljen prihodnji teden, določa, da imata pravico do biomedicinske oploditve polnoleten in opravilno sposoben ženska in moški, ki sta poročena ali živita v zunajzakonski skupnosti in sta zdravstveno sposobna skrbeti za otroka.
Pravica velja tudi za samske ženske, kar je za opozicijo sporno, ker odpira možnost, da bi oploditev z biomedicinsko pomočjo izkoristile tudi istospolno usmerjene ženske. Novi zakon predvideva možnost oploditve 12 jajčec in ne več le treh, kot je določal prejšnji zakon, ki ga je sprejela prejšnja desnosredinska oblast. V telo ženske bodo po novem lahko vnesli dva zarodka, starejšim od 38 let pa tudi tri.
Ukinili so tudi starostno omejitev za biomedicinsko oploditev, ki je bila doslej 42 let. Država bo financirala največ šest poskusov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Zakon za otroke, rojene s pomočjo biomedicinske oploditve, predvideva, da jih bodo do njihovega 18. leta lahko seznanili z identiteto bioloških staršev. Prav tako zakon predvideva načelo pravičnosti, ki je odpravilo določilo, da morajo vse ženske in pari opraviti pravno in psihološko svetovanje, preden se odločijo za oploditev.
