17 let od genocida v Srebrenici
Svet Petra Stopar
V Srebrenici je bila spominska slovesnost ob 17. obletnici enega najhujših pokolov v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti so v spominskem parku Potočare pokopali posmrtne ostanke še 520 identificiranih žrtev genocida, ki se je zgodil leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov pobile več kot 8000 Bošnjakov, med njimi veliko mož in sinov.
Evropski parlament je pred tremi leti 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Vsako leto na ta dan v Potočarih, kamor se je takrat zateklo več kot 20.000 beguncev iz Srebrenice, pokopljejo posmrtne ostanke identificiranih žrtev. Doslej so jih pokopali 5137, med tistimi, ki jih bodo pokopali letos, pa je 48 fantov, starih med 15 in 18 let. Pokopali bodo tudi tri ženske, od katerih je bila ena, ko so jo ubile srbske sile, stara 94 let.
Spominska slovesnost se je začela pred nekaj urami z državno himno in dvigovanjem bosansko-hercegovske zastave, udeležuje se je okoli 40.000 ljudi, ob številnih svojcih žrtev tudi visoki politični predstavniki, med drugimi hrvaški premier Zoran Milanović.
Nekaj pred 14. uro so začeli brati imena vseh 520 žrtev, ki bodo dobile svoje poslednje bivališče v spominskem parku. „Zločin, storjen v imenu vere, je največji zločin proti veri,“ je v nagovoru dejal glavni rabin sinagoge v New Yorku Arthur Schneier. Dodal je, da je bil to "zločin zoper Evropo, človeštvo in Boga", danes pa tu v Potočarih vzklikajo, "nikoli več".
Predsednik organizacijskega odbora Ćamil Duraković je v nagovoru poudaril, da so danes pokopali očete, brate in sestre, ne posmrtnih ostankov. "Šele danes vsakemu od njih vračamo identiteto, ime in priimek. Za vse nas danes postajajo ljudje in niso več neznani neidentificirani posmrtni ostanki," je dejal Duraković, sicer župan Srebrenice, ki je bil edini politični govorec na današnji spominski slovesnosti. Ta je bila letos izključno verske narave. "Ko so jih ubijali, niso bila pomembna njihova osebna prepričanja niti ideologija, ker so jih ubili zaradi tistega, s čimer so se rodili," je dejal. V mestu, kjer je 17 let po genocidu večinsko prebivalstvo srbsko, je izpostavil, da je Srebrenica "naša zadnja trdnjava, kraj iz katerega ne smemo in ne bomo odšli".
Tudi sicer so mediji polni izjav, ki obsojajo vsako zanikanje tega genocida. Tako je ameriški predsednik Barack Obama poudaril, da bo ime Srebrenica vedno povezano "z enim najbolj mračnih dogodkov 20. stoletja". Poudaril je, da ZDA "zavračajo poskuse izkrivljanja obsega tega zločina, racionalizacije njegovih motivov, da se krivijo žrtve in zanika nesporno dejstvo, da je šlo za genocid". Pravica, ki jo zaslužijo žrtve genocida, se deloma uresničuje na sodiščih v Haagu in BiH, kjer storilci tega zločina, vključno z nekdanjim vojaškim in političnim voditeljem bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in Radovanom Karadžićem, končno odgovarjajo za svoja dejanja, je poudaril Obama.
Oglasila sta se tudi evropska poslanca iz Slovenije Jelko Kacin in Tanja Fajon. Prvi je poudaril, da srbski voditelji, tudi predsednik Tomislav Nikolić, priznavajo, da se je v Srebrenici zgodil "strašen zločin", vendar morajo zaradi prihodnosti regije in bodočih generacij sprejeti dejstvo, da se je v Srebrenici zgodil genocid, načrtovan, organiziran in izveden s strani političnega in vojaškega vrha tedanje Republike srbske. Tanja Fajon je v sporočilu prav tako poudarila, da se je v Srebrenici zgodil genocid, pa naj nekateri politiki v regiji še tako bežijo od resničnosti.
