Molitveni nameni za mesec julij
Slovenija | 01.07.2012, 20:20
V poletnem mesecu juliju nas sveti oče vabi k molitvi za delo in za krščanske prostovoljce. Splošni molitveni namen je, da bi vsakdo lahko imel zaposlitev ter da bi svoje delo lahko opravljali v varnih in stabilnih delovnih pogojih.
Delo ima po izgonu Adama in Eve iz raja pogosto negativen prizvok. Povezan je namreč z napovedjo napora, bremena, ki je posledica padca. Toda to verjetno ne pomeni, da prvima človekoma pred padcem ni bilo treba obirati sadja z dreves, da jima ni bilo potrebno pripraviti obedov, da jima ni bilo treba skrbeti za čistočo. Vse to sta seveda morala storiti, a morda za to nista uporabljala besede delo. Bistvena razlika je v našem izhodišču. Če smo osredotočeni na tisto, česar nimamo, potem delo postaja obremenjujoča nujnost. Pomagalo naj bi namreč uresničiti željo, ki pa ne bo nikoli zadovoljena. Delo nas tako izčrpava, saj se ženemo za nečim, kar naj bi zapolnilo praznino. Adam in Eva si nista zaželela le jabolka, temveč nekaj, česar nista imela.
Na začetku Svetega pisma beremo, kako je Bog delal šest dni, sedmi dan pa je užival ob tem, kar je naredil. Delo mu ni bilo breme, ampak veselo ustvarjanje novega, podarjanje samega sebe. Delo samo po sebi ni nekaj slabega. Je priložnost, da sodelujemo z Bogom pri njegovem stvariteljskem delu. Seveda pa ima vsakdo določene potrebe in narobe bi jih bilo zanikati. Prav tako pa bi bilo narobe pozabiti, da nam današnja družba na zelo prefinjen način prebuja tudi vedno nove želje in potrebe. Zato prosimo Gospoda, naj nas uči hvaležnosti in veselja nad tem, kar nam je dano: življenje, talenti, ljudje, ki so nam blizu, in mnogo drugega. Le na ta način bomo mogli svoje delo vključiti v Božje stvariteljsko delovanje in v dobro vseh ljudi.
Misijonski namen v mesecu juliju pa nas vabi k molitvi, da bi krščanski prostovoljci, ki delujejo na misijonskih področjih, znali pričevati za Kristusovo ljubezen. Krščanski prostovoljec je nekdo, ki podari del svojega časa, energije ali imetja ter na ta način svobodno in brez plačila sodeluje pri neki koristni dejavnosti. V zadnjem času je ta oblika služenja zelo priljubljena, saj družba, ki je sita brezštevilnih praznih besed, kliče po dejanjih. Na nek način je vsak kristjan poklican, da deluje kot »prostovoljec« Kristusove ljubezni, kar pomeni da je vedno pripravljen služiti svojim bratom in sestram. To se tudi dejansko že odraža v mnogih župnijah in ustanovah. In sicer predvsem pri opravljanju nalog znotraj Cerkve, pri pomoči najbolj potrebnim, pri izobraževanju otrok, pri katehezi, obiskovanju bolnikov, sodelovanju v podpornih skupinah, cerkvenih zborih in tako dalje.
Značilnost krščanskega prostovoljca je hoja za Kristusom. Le-ta človeka navdihuje in ga spodbuja za služenje. Tudi prostovoljec, ki ni kristjan, lahko opravlja iste naloge, jih tehnično morda izvrši še bolje, vendar pa ne deluje iz istih vzgibov, ki navdihujejo kristjane, to je posnemanje Kristusa in njegovega srca, ki ljubi in sprejema vsakogar.
Posebni slovenski molitveni namen pa nas v juliju vabi k molitvi za duhovnike, da bi moč za pastoralno delo, vztrajnost v poklicu in težnjo k svetosti črpali iz zakramenta, ki so ga prejeli pri mašniškem posvečenju. Prosimo, da bi ta zakrament duhovnikom dajal moč in pogum, da se bodo vedno znova odločali za hojo za Gospodom in iskreno živeli svojo podaritev njemu, ki jih je poklical.
Vir: Radio Vatikan
