Agencija Moody's znova znižala boniteto Slovenije

Slovenija | 04.08.2012, 15:24

Bonitetna agencija Moody's je pred koncem tedna spet znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji, obete za naprej je ohranila negativne. Odločitev agencije je vlado močno razočarala, manj presenečena nad tem je ekonomska stroka. Finančni trgi so že okrepili pritisk na Slovenijo, gospodarstvo medtem opozarja, da bo zdaj denar za podjetja še dražji.

Moody's kot glavni razlog za znižanje bonitetne ocene Slovenije z A2 na Baa2 navaja težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg. Moody's med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove ljubljanske banke do zdaj že namenila odstotek bruto domačega proizvoda, v prihodnje bo za dodatne dokapitalizacije treh največjih bank (NLB, NKBM in Abanka Vipa) najverjetneje morala nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP-ja. Verjetnost za potrebo po sodelovanju države pri sanaciji bank je zelo visoka, menijo v agenciji, pri čemer opozarjajo, da je finančna sposobnost države za takšne posege vse manjša. Ob tem Moody's posebej poudarja, da do teh potencialnih tveganj za javni dolg prihaja prav v času, ko se država sooča z velikimi izzivi pri prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ. Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dodatne kapitalske injekcije bančnemu sistemu zamajejo načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja letos na 3,5 in prihodnje leto na približno 2,5 odstotka BDP-ja.

Negativni obeti za bodoče ocene slovenskega državnega dolga pa se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za zunanjo pomoč. Če bo naša država to res storila, se bo ocena znova znižala. Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, se lahko obet spremeni v stabilnega, če se v bližnji prihodnosti bistveno izboljšajo gospodarski pogoji, zniža cena zadolževanja in stabilizira bančni sistem brez pomoči države.

Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Moody's kot pozitivno prepoznava dejstvo, da ima država precej sredstev vloženih v poslovnih bankah, vendar ocenjuje, da bi njihova prevelika uporaba lahko ogrozila likvidnost bank, kar bi še okrepilo posojilni krč. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, oslabljen podjetniški sektor pa povečuje fiskalne izzive za vlado in prizadevanja za stabilizacijo dolga. V agenciji ocenjujejo, da se bo BDP letos skrčil za približno dva odstotka.

Moody's še svari, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih naložb. Prav zato bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, dodajajo v agenciji.

Vlada je razočarana, odločitev agencije Moody's obžaluje

Vlada odločitev agencije Moody's močno obžaluje. Razočarana je nad neupoštevanjem številnih ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede reševanja vprašanja fiskalnega pravila in upravljanja slabih bančnih terjatev. Kot poudarja, se Slovenija po makroekonomskih kazalcih ne more primerjati z najbolj ranljivimi evrskimi državami. Vlada zagotavlja, da bo intenzivno nadaljevala z oblikovanjem in sprejemanjem strukturnih reform in z uravnoteženjem javnih financ tudi v prihodnje ter ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala Evropska unija. Poleg tega se nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti.

Kako se je odzvala stroka?

Manj presenečen nad odločitvijo agencije Moody's je ekonomist Jože Damijan. Meni, da mora Slovenija zdaj v mesecu dni prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. "Vlada mora nujno pripraviti obsežen New Deal za zagon gospodarstva, saj lahko samo ta Slovenijo potegne iz dolžniške spirale," je povedal za Slovensko tiskovno agencijo. Damijanu se bonitetne ocene agencije Moody's za Slovenijo zdijo korektne in relevantne. Kot poudarja, so se finančne težave naše države zaradi napačne ekonomske politike, in sicer glede zvišanja plač v javnem sektorju in minimalne plače, neprivatizacije bank pred krizo in nereševanja bank po začetku krize, močno zaostrile. "Če je se pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna," meni Damijan. Opozarja še, da se obeti slabšajo in kot kaže, je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol. Ne glede na mnenje o bonitetnih agencijah poudarja dejstvo, da nam te posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ.

Oteženo bo poslovanje slovenskih podjetij

Padec bonitete bo po navedbah gospodarstva še otežil poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno odrazilo tudi pri gospodarski aktivnosti. Kot poudarja poudarja predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, odločitev agencije Moody's tako sploh ni nedolžna.

Nadaljnje gibanje bonitetne ocene Slovenije bo po ocenah Umarja odvisno predvsem od odločitev, ki bodo sprejete jeseni, predvsem od uspeha zaključka proračunskega leta, dokapitalizacije in sanacije bančnega sistema ter ostalih ukrepov za obuditev gospodarske dejavnosti.