Dr. Gregor Virant
Se obeta ukinitev nepovezanih poslanskih skupin?
Predsednik državnega zbora Gregor Virant razmišlja o ukinitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za to bi moral spremeniti poslovnik državnega zbora, za kar potrebuje dvetretjinsko večino pri glasovanju. Njegovo razmišljanje je sprožila napoved poslanca PS Boruta Ambrožiča, da ne bo odstopil kot poslanec zaradi plagiatorstva magistrske naloge, ampak bo nadaljeval kot nepovezani poslanec.
Poslansko skupino nepovezanih poslancev lahko po poslovniku državnega zbora tvorijo najmanj trije nepovezani poslanci. V zdajšnjem mandatu bi bili to Ivan Vogrin, Ivan Simčič in Borut Ambrožič. Status poslanske skupine prinaša številne ugodnosti, kot so samostojna pisarna, pomoč strokovnih sodelavcev in soodločanje o parlamentarnih procedurah. V prejšnjem mandatu so takšno poslansko skupino sestavili Franc Žnidaršič, Vili Rezman, Andrej Magajna, Vili Trofenik in Alojz Posedel. Vsi omenjeni so se razšli s svojimi strankami na idejnem področju. Vogrin, Simčič in Ambrožič pa so bili iz strank izključeni zaradi neetičnega ravnanja. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je do takšnega položaja kritičen. „Ta položaj je neugoden in slabo vpliva na ugled državnega zbora. V vseh teh primerih gre za poslance, ki so jim bile dokazane določene kršitve in so jih njihove poslanske skupine izključile, zato so neke vrste odpadniki. Vsi so bili pozvani k odstopu, vendar temu pozivu niso sledili, tako da bi lahko rekel, da niso ravno v čast državnemu zboru,“ je povedal za naš radio. Zato se mu zdi takšno delovanje nepovezanih poslancev sporno.
Če bi prišlo s strani omenjenih poslancev do ideje o oblikovanju nepovezane poslanske skupine, bo Virant predlagal spremembe poslovnika, ki bi omogočile ukinitev takšnih nepovezanih skupin. Oblikovanje nepovezane skupine poslancev bi po njegovem za seboj potegnilo tudi različne stroške, pa tudi da se s tem takšnim poslancem da neko težo, se Virantu ne zdi prav. Za ukinitev nepovezane poslanske skupine pa bi potreboval dvotretjinsko večino v državnem zboru. Virantu se to zdi uresničljivo, a kljub temu ne upa zagotovo napovedati kakšna bi bila podpora. „Težko napovem. Tukaj lahko govorim le v svojem primeru in v imenu naše stranke Državljanske liste. Mi bi to sigurno podprli. Kako bi ravnale ostale stranke, je nehvaležno vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so tu zelo močni argumenti, da bi to skoraj morali podpreti,“ je prepričan Virant. Poleg DL bi Virantov predlog utegnili podpreti tudi v DeSUS, saj sta obe stranki iz svoje sredine izključili poslanca Vogrina in Simčiča. Ukinitev poslanske skupine nepovezanih poslancev pa bi utegnila podpreti tudi PS. Vodja njihove poslanske skupine Jani Möderndorfer je namreč po Ambrožičevi odločitvi, da bo deloval kot samostojen poslanec povedal, da je takšnih poslancev v parlamentu preveč in da tako ne bo šlo naprej.
Iz civilne družbe pa se je na napoved o možnosti ukinitve nepovezanih poslancev odzval pravnik Marko Pavliha. V pismu, ki ga je poslal Virantu, je med drugim zapisal, da je obstoječi volilni sistem že tako krivičen in izrazito naklonjen vodilni vlogi političnih strank. To po njegovem civilno družbo izriva na obrobje političnega odločanja. Pavliha meni, da so poslanci strankarsko zasužnjeni, kar je v nasprotju z ustavo, ki jim zagotavlja in jih zavezuje, da so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zato opozarja, da če se tem poslancem odvzame možnost in pravico neodvisnega delovanja v državnem zboru, bomo s tem krepko zakorakali nazaj na trnovi poti resnične ljudske demokracije.
