Po zlati medalji Žolnirjeve še bron Čopa in Špika

Slovenija | 02.08.2012, 16:17

Slovenska veslača Iztok Čop in Luka Špik sta na olimpijskih igrah v Londonu osvojila bronasto medaljo. Po zmagi Urške Žolnir v judu je to že druga medalja za Slovenijo na letošnjih igrah. Zmagala sta Novozelandca pred Italijanoma.

Za Čopa je to četrta medalja na olimpijskih igrah po zlati v Sydneyju, srebrni v Atenah in bronasti v Barceloni, za Špika pa tretja po Sydneyju in Atenah. Za Slovenijo je to šesta veslaška medalja olimpijskih igrah in 39. posamična na vseh olimpijskih igrah. Zanimiv je tudi podatek, da je Čop, ki se s to medaljo poslavlja od največjih tekmovanj, prav na današnji dan pred 20 leti v paru z današnjim predsednikom Veslaške zveze Slovenije, Denisom Žvegljem, v španski prestolnici Sloveniji zagotovil sploh prvo olimpijsko medaljo v obdobju samostojne države. Čop in Špik, medalji sta prejela ob 13.22 uri po slovenskem času, sta še enkrat dokazala, da sta tekmovalca za največje tekme, saj sta prikazala najboljšo predstavo v zadnjih štirih letih.

"Če bi mi to kdo pred 14 dnevi ponudil, bi z veseljem sprejel. Danes pa je nekaj grenkega priokusa, saj pogoji niso bili enakovredni," je takoj po tekmi povedal Čop, ki ni bil popolnoma zadovoljen, saj sta slovenska veslača vodila več kot polovico proge in to s celim čolnom naskoka pred tekmeci. Na 1500 metrih sta ju na boljših progah najprej ujela Italijana, v zadnjih 500 metrih pa sta iz ozadja prihitela še aktualna svetovna prvaka z Bleda 2011 in si priborila zlato. "Začela sva svojo tekmo, bal sem se, da bo Luka kaj odlomil, tako je začel. Na koncu sva plačala tudi malo davka za ta hiter začetek, a vesel sem, da se je zadnja tekma izšla tako," je še dejal 40-letni Čop.

Srečen, a kot pravi, ne popolnoma zadovoljen, je bil tudi 33-letni Špik, ker je Eton znova pokazal, kako vreme tukaj vpliva na razplet, saj sta imela Novozelandca in Italijana precej boljši, vetru manj izpostavljeni progi ter zato v končnici veliko prednost. "Kot v polfinalu sva startala precej brezkompromisno. Vse je šlo po načrtu, v zadnji tretjini pa se je tudi zaradi vetra začelo odpirati tekmecem na peti in šesti progi. V realnih pogojih bi bila bližje boju za prvo mesto, vsaj enakovredna Italijanoma, tako pa sva v zadnjih 20 sekundah branila bron."

Za Čopa in Špika so glasno navijali na Bledu

Član četverca brez krmarja, ki je pred 20 leti v Barceloni prav tako osvojil olimpijski bron, Jani Klemenčič, je v svoji restavraciji na Bledu pripravil srečanje ob okrogli obletnici druge osvojene olimpijske medalje za samostojno Slovenijo. Prek sto zbranih se je spomnilo uspehov slovenskega veslanja in bučno navijalo za novo medaljo, za katero sta se borila Čop in Špik.

Za svojega sina Iztoka je na Bledu navijala tudi njegova mama Slavka, ki je poudarila, do se se z medaljo uresničile njene želje in tudi želje njenega sina, ki je vedno deloval mirno in ni kazal posebnih čustev, izražal pa je veliko željo po lepem uspehu na olimpijadi. Po koncu sinove športne poti si mama Slavka želi, da bi bil Iztok "zdaj malo več oče in bodo zaživeli kot družina, saj je bilo to družinsko življenje do zdaj le polovično". Kot je še poudarila Iztokova mama, je le s težavo spremljala sinove nastope v Londonu.

Podobno stresno je bilo spremljanje nastopa tudi za Klemenčiča. "Danes sem videl, da je res težje tekme spremljati kot gledalec. Veliko lažje je bilo, ko sem bil tekmovalec in vsaj tistih šest minut veslanja nisem bil nervozen," je poudaril Klemenčič, ki je svojima veslaškima kolegoma napovedal bronasto medaljo, sam se je je veselil leta 1992 v Banyolesu pri Barceloni. "Danes je bron enak zlatu," je bil zadovoljen Klemenčič, ki je prepričan, da je medalja češnja na torti vsemu trdemu delu in naporom, ki sta jih Čop in Špik vložila v veslanje, posebno v zadnjih dveh letih. "To je darilo Iztoka in Luke za nas, današnja prireditev pa je naše darilo njima. Med nami je prisotna posebna energija in na nek način smo bili vedno povezani," je še poudaril Klemenčič.

Med zbranimi sta bila poleg Klemenčiča še dva člana četverca iz leta 1992: Milan Janša in Sadik Mujkić. Preminulega Saša Mirjaniča je zastopal njegov sin Uroš. Že dopoldne so se na Blejskem jezeru znova preizkusili v veslanju, opoldne so se srečali s številnimi športniki, prijatelji in ostalimi, ki so jih spremljali na olimpijskih igrah leta 1992 in na športni poti. Janša je spomnil, da slovenski veslači že 24 let na olimpijskih igrah dosegajo vrhunske uvrstitve. Še vedno ima lepe spomine na svojo medaljo izpred 20 let, kot ocenjuje, pa bo po Čopovem slovesu vsa teža pričakovanj veslaških dosežkov Špiku. Pojasnil je še, da slovensko veslanje trenutno ima dobre mlade veslače, vendar jih ni veliko. "Kar veliko bo treba delati, da bo spet prišla taka generacija, kot je bila naša," je opozoril. Da je slovensko veslanje z današnjim rezultatom dokazalo, da še vedno dobro dela, pa je poudaril Mujkić, ki bi Čopu in Špiku vseeno želel še kakšno višjo stopničko. Kako bo slovensko veslanje šlo naprej in kakšne posadke lahko pričakujemo na prihodnjih tekmovanjih, je težko napovedati. "Vsi skupaj se bomo trudili in upam, da s tem še niso zaključeni uspehi našega veslanja," je poudaril Mujkić, ki dela kot trener mlajših selekcij.