Peterle za Radio Ognjišče: Potrebujemo predsednika, ki mu bodo vsi Slovenci dobrodošli

Slovenija | 25.07.2012, 18:00

V Pogovoru o na Radiu Ognjišče smo tokrat gostili predsednika osamosvojitvene vlade in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Z njim smo se pogovarjali o polemikah ob vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, o poroštvu za TEŠ 6, razmerah v koaliciji pa tudi o predsedniških volitvah. Seveda ni šlo mimo vprašanja o izbrisanih ter zaostrenega finančnega stanja v Evropski uniji.

Peterle o zlatem fiskalnem pravilu: Če se Slovenija zato ne odloči, daje signal neodločenosti

Peterleta namigovanja o novi koaliciji in tudi o predčasnih volitvah prejšnji teden niso presenetila. „Ta slika me ne preseneča, glede na to, katere stranke so se zbrale v tej koaliciji. Me pa to skrbi, ker se to dogaja zelo zgodaj. Do teh razhajanj je prišlo še pred ključnimi odločitvami.“ Napoved predsednika vlade, da bi na zlato fiskalno pravilo vezal zaupnico, se mu zdi resna. „Mislim, da se predsednik vlade, ki je že sodeloval v nekaj vladah in je eno že tudi vodil, zaveda, tudi zato, ker se udeležuje sej Evropskega sveta, v kakšni situaciji je Slovenija. Ko je sam dejal, so Bruslju nekateri podatki o naših bankah v državni lasti bolj jasni kot pa sami vladi. Mislim, da se predsednik vlade še posebej zaveda tega položaja, zato posega po tako močnih političnih sredstvih, kot je glasovanje o zaupnici.“ Peterle ocenjuje, da je Slovenija v izredno zahtevni situaciji, ki je v nekaterih dimenzijah še težja, kot je bila pred 22. leti. „Ko gre za zlato fiskalno pravilo, gre za sporočilo političnemu in finančnemu svetu. Gre za odločitev, ki so jo marsikje v EU že sprejeli že zdavnaj, v Estoniji pred 20. leti in danes nimajo posebnih težav.“ Peterle preložitev odločanja na jesen vidi kot obiranje in upad dinamike. „Vidim, kako me v Bruslju sedaj sprašujejo, kaj je s Slovenijo, prej takšnih vprašanj nismo bili navajeni. Meni je žal, da stranke, ki so se že veliko prej opredelile za uzakonitev tega pravila, niso držale besede. Imam vtis, da se igrajo manjšo igro, namesto da bi vsi skupaj igrali igro za Slovenijo.“ Evropski poslanec je glede zlatega fiskalnega pravila še poudaril, da je nujno, da to pride v ustavo, saj se nobena država, ki je v Evropski uniji, ne more brezglavo zadolževati. „Če se Slovenija zato ne odloči, daje signal neodločenosti, pa tudi zavlačevanje ne zgleda zelo evropsko, kajti v Evropi se dinamika ob vseh problemih pospešuje.“ Ocenjuje še, da gre pri nasprotovanju zlatemu fiskalnemu pravilu s strani opozicije za nagajanje koaliciji in predvsem največji vladni stranki. „Treba bi bilo danes podpreti vsakega predsednika vlade, ki izraža jasno voljo za prihodnost Slovenije, vsakega, ne glede na to, kako bi se pisal. Možnosti so bile tudi za druge kombinacije, vendar te niso doživele politične potrditve. Imamo to vlado, ki je postavila jasne in tudi smele cilje, in če bomo razgrajevali s političnim nasprotovanjem tisto, kar bi res moralo biti v nacionalnem interesu, da se iz te zagate čim prej poberemo, potem je treba vlado oziroma njene ukrepe podpreti. Čas se je že zdavnaj iztekel, vsak mesec odlaganja nam slabša finančno situacijo in nas spravlja v težave pri zagotavljanju denarja.“

Koalicija mora slediti nacionalnemu interesu

Peterle je ocenil tudi stanje v koaliciji. Ponovil je, da je ta sestavljena iz zelo različnih strank, vendar mora kljub vsemu izvesti nujne ukrepe. „Sedaj se ne ukvarjajmo s tem, kako bo preživel kdo v koaliciji, ampak, ali bo koalicija poskrbela za tisto, kar nas lahko vodi naprej. Koalicija ne sme biti podaljšek ožjih interesov. Koalicija mora slediti nacionalnemu interesu, ta je pa tisto, kar je pomembno za vse nas in kar vsem nam pomaga naprej.“ Do razgrajevanja že sprejetih ukrepov v smislu klientelizma in zastopanja posameznih interesov po Peterletovem mnenju ne sme priti. Pravi tudi, „da so ukrepi, ki so bili do sedaj sprejeti, prešibki prav zaradi političnega dogovarjanja, ki smo mu priča.“

Če hočeš v Sloveniji nekoga očrniti, etiketirati, potem mu rečeš, da se ukvarja z ideološkimi temami

Na vprašanje, katere zadeve so ga v koaliciji do sedaj najbolj presenetile, je Peterle dejal, da razprava o simbolih na osamosvojitveni proslavi. „Prepričan sem, da na proslavi samostojnosti, ki nas je vse povezala, ne moremo uporabljati simbolov, ki so nas delili, ali simbolov, ki niso jasni. Rdeče zvezde, s katero smo bili tudi napadeni, ko smo se odločili za samostojnost, se ne da videti zgolj skozi svobodo in to ni v nasprotju s spoštovanjem vseh, ki so se iz domoljubnih namenov uprli enemu, drugemu ali tretjemu okupatorju. Tukaj me je čudilo, da ni bilo enotnosti.“ Besede o ideološkem boju pri teh vprašanjih je označil kot „floskulo“. „Če hočeš v Sloveniji nekoga očrniti, etiketirati, potem mu rečeš, da se ukvarja z ideološkimi temami. Namesto da bi tukaj zgodbi pogledali jasno v oči, se tega marsikdo brani in reče, da se z ideološkimi temami ne bomo ukvarjali.“ Moti ga, da je pri nas vse ideološko, takoj ko „zadeneš na interes starih političnih sil. Naj gre za vzgojo, vrednote, ekonomijo, medije, ampak tudi za kulturo. Ko zadeneš na star interes, ki se je uveljavil v času političnega monopola komunistične partije, potem ti rečejo, da si ideološki.“ Peterle je izrazil priznanje ministru za obrambno Alešu Hojsu, da je preimenoval vojašnice po padlih v vojni za Slovenijo. „Ministru Hojsu lahko samo čestitam za demokratičnost, resnicoljubnost in pokončnost. Gospod minister očitno želi vprašljive in pa nejasne simbole zamenjati s simboli demokratične države in tudi z imeni ljudi, ki so se za to borili.“

Potrebujemo predsednika, ki mu bodo vsi Slovenci dobrodošli

Predsednik osamosvojitvene vlade je v nadaljevanju spregovoril tudi o stanju v bančnem sektorju, o trenutnih razmerah v Evropski uniji, odločbi Evropskega sodišča o izbrisanih, pa tudi predsedniških volitvah. Podpira kandidata SDS in NSi Milana Zvera, ki se ga po njegovih besedah ne držijo vprašljivi podatki, „ne po liniji politike, ne po liniji korupcije. Mislim, da je dober, široko sprejemljiv kandidat, ki ga vodi načelo širine nacionalnega interesa, kot takega sem ga v političnem življenju tudi spoznal kot nekdanjega zvestega sodelavca Jožeta Pučnika, ki sem ga zelo spoštoval. Mislim, da potrebujemo prepričanega demokrata. On premore tisto nujno širino, brez katere predsednik ne more biti. Prepričan sem, da on določenih tem ne bi kvalificiral na problematičen način. Za Boruta Pahorja, s katerim bi rekel, da osebno nisva imela nikoli problemov, se zelo načelno izražam. Zaradi neučinkovitosti njegove vlade smo imeli predčasne volitve, v teh letih se je Slovenija najbolj zadolžila in meni ta logika - češ na vladi ni šlo, za predsednika bi bil pa dober - ne gre. Kot demokratu mi ne gre. Higiensko mi ne gre. Želel bi si, da bi na volitvah gledali, da dobimo državnika, ki bo videl vse, ob katerem se nihče ne bo počutil državljan drugega razreda ali napačne barve. Potrebujemo predsednika, ki mu bodo vsi Slovenci dobrodošli in ki bo tudi razumel, katere vrednote nas povezujejo in katere ne.“