Vozniška kultura mladih na slovenskih cestah
Slovenija | 22.07.2012, 07:00
Mladi vozniki in potniki so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu, kar dokazujejo tako statistični podatki za Slovenijo kot tudi raziskave iz tujine, vendar se situacija v zadnjih letih izboljšuje. A vozniška kultura mladih je večinoma na višjem nivoju kot pri srednji generaciji. Prav na današnjo Krištofovo nedeljo pa se bo sklenila tudi nekajdnevna preventivna akcija Hitrost - počasneje je varneje.
Mladi niso problematični, pa vseeno največkrat med žrtvami
V splošnem so mladi vozniki in potniki tudi do štirikrat bolj ogroženi kot starejši vozniki, kaže statistika. Ključna ni samo starost, ampak tako pomanjkanje vozniških izkušenj, kar se kaže predvsem v kritičnih situacijah, kot tudi splošen življenjski stil mladih, ki bolj pogosto vozijo za zabavo, kot način preživljanja prostega časa, v bolj rizičnih razmerah (ponoči, utrujeni, pod vplivom alkohola, pod vplivom vrstnikov) kot tudi osebnostne in razvojne značilnosti mladih. „Vsi ti dejavniki vplivajo na to, da so mladi pogosteje udeleženi v nesrečah, vplivamo na njih pa tako preko preventivnih aktivnosti kot tudi zakonodajnih rešitev, kazenskih sankcij ter urejanja prometne infrastrukture. Značilnost prometnih nesreč, v katerih so udeleženi mladi je tudi, da je hkrati udeleženih več mladih, saj se bolj pogosto vozijo skupaj z vrstniki, ki že s svojo prisotnostjo dodatno ustvarjajo socialni pritisk na posameznika, da bolj tvegano ravna zaradi dokazovanja pred vrstniki, kar je v prometu lahko usodno. V zadnjih letih opažamo v splošnem velik premik v stališčih in odnosu mladih do varnosti v primerjavi s starejšimi vozniki npr. kar se tiče uporabe zaščitnih sredstev ter vožnje pod vplivom alkohola,“ pravi Mateja Markl, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji za varnost prometa. Po njenem je treba nadaljevati z aktivnostmi, ki so bile zastavljene v zadnjih letih, tako na zakonodajnem kot preventivnem področju, saj se kažejo pozitivni učinki.
Tudi sekretar komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Robert Štaba je prepričan, da so preventivne aktivnosti za varnost v cestnem prometu zelo dobrodošle. Po njegovem je sicer vozniška kultura mladih na višjem nivoju kot pri 40 in 50-letnikih. „Mladi si želijo odgovor, kaj je varna vožnja, argumente za uporabo varnostnih pasov, hitrostne omejitve, varnostno razdaljo. Na razpolago imajo elemente treninga varne vožnje in kup odgovorov preko svetovnega spleta, kjer lahko izvedo, kaj je prometna varnost. Relativno sodobna zakonodaja mlade usmerja v dober program, če se ti tudi dobro izvajajo. Veseli me, ko vidim mlade, ki odhajajo ven, a vendar najdejo vrstnika, ki vozi in ne uživa prepovedanih substanc, ra zaliko od srednje generacije, kajti mi nismo ravnali tako.“
Kaj pravijo številke?
Število hudo telesno poškodovanih in umrlih mladih voznikov se je v zadnjem 10 letnem obdobju močno zmanjšalo. V letu 2001 je v prometnih nesrečah umrlo 39 mladih voznikov, v letu 2010 pa 11. Število hudo telesno poškodovanih mladih voznikov se je zmanjšalo iz 529 v letu 2001 na 117 v letu 2010.
Glede 0,0 promila alkohola za volanom – se tega držijo bolj vozniki začetniki ali tudi pozneje? Psihologinja Mateja Markl pravi: „Na podlagi statističnih podatkov lahko rečemo, da je uveljavitev popolne treznosti za voznike začetnike učinkovit ukrep, saj je tako zelo jasno sporočilo, da vožnja in alkohol nikakor ne gresta skupaj, kar ima lahko tudi dolgoročen vpliv na oblikovanje stališča do vožnje pod vplivom alkohola. Ne sme pa biti zakonska prepoved edini ukrep, ampak mora biti podprta tako z dodatnimi programi za voznike začetnike, ki se izvajajo v zadnjih letih ter tudi rehabilitacijskimi programi za voznike, ki so vozili pod vplivom.“
