Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Ljubljanskem barju - vhodno stopnišče
Ministrstvo namenilo sredstva za Plečnikovo cerkev na Barju
Slovenija
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je namenilo sredstva za obnovo Plečnikove cerkve sv. Mihaela na Barju. Izdelavi konservatorskega načrta je namenilo 20.500 evrov, še dodatnih 130.286 evrov pa je namenilo za nujno sanacijo strehe.
Kot so pojasnili za STA, so bila sredstva za nujno sanacijo strehe in izdelavo konservatorskega načrta lahko zagotovljena šele po rebalansu proračuna in po tem, ko je lastnik zagotovil potrebne ustrezne predračune, torej julija 2012. Nadaljnji načrti in postopki so popolnoma v rokah lastnika, torej katoliške Cerkve oziroma župnije Ljubljana-Barje. Strokovne službe bodo nudile strokovno pomoč in izvajale nadzor nad posegi. Na ministrstvu se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zavedajo pomena Plečnikove cerkve na Barju in tega, da je bila v preteklosti slabo vzdrževana.
Vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je za STA povedal, da je bil konservatorski načrt za cerkev na Barju končan decembra lani in tudi že predan na vse ustrezne naslove.
Načrt vsebuje analizo objekta z vidika umetnostne zgodovine in smernice za posege, konservatorsko-restavratorske analize in definicijo za predlagane posege, popis konservatorsko-restavratorskih del z oceno stroškov, PZI načrt za obnovo strehe, strešne konstrukcije in odvodnjavanja meteorne vode vključno z vsemi preiskavami ustreznosti kritine, izvedbeni konservatorsko-restavratorski načrt obnove vseh lesenih elementov notranjščine cerkve in shemo rekonstrukcije drevoreda.
Cerkev sv. Mihaela na Barju je spomenik državnega pomena. Kot tak je bil razglašen leta 2009 skupaj z drugimi Plečnikovimi stvaritvami v Ljubljani z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.
Cerkev je bila zgrajena v letih od 1937 do 1938 na pobudo trnovskega župnika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka, kateheta Karla Matkoviča. Zasnovana je bila kot začasna cerkev. Zaradi slabe nosilnosti močvirnih tal stoji na pilotih. Do prečno postavljene cerkvene dvorane v prvem nadstropju je dostop preko samostojno postavljenega, dvignjenega stopnišča. Nad vhodom je zvonik, ki povzema oblike kraškega stavbarstva. Zunanje zidove poživljajo vložki iz opeke.
Plečnik je pri zasnovi cerkve uporabil enostavne materiale in domiselne oblike okrasja. Izhodišče so, poleg nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja in starejših sakralnih objektov, zlasti ljudsko stavbarstvo in Plečnikova domiselnost. Ureditev notranjosti je pretežno v lesu, kar velja za stene, stavbno pohištvo, klopi in kor. Zaradi skromnih sredstev je Plečnik za podporne stebre uporabil kar navpično postavljene kanalizacijske cevi.
