dr. Ivan Štuhec
Dr. Štuhec: Predsednik države bi moral biti človek, ki se zna postaviti nad dnevno politiko
Slovenija
V zadnji oddaji iz cikla sedmih oddaj o Družbenem nauku Cerkve smo se z moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem ustavili pri temeljnih načelih Družbenega nauka Cerkve. Dejal je, da ta služijo kot merilo za presojanje družbenih razmer in tudi kot merilo za rešitve. Dotaknil pa se je tudi bližajočih se predsedniških volitev.
Načela družbenega nauka Cerkve so se po besedah dr. Štuheca razvijala na podlagi zgodovinskih izkušenj. „V ozadju teh načel je krščanski pogled na človeka. Nekako temeljna štiri načela so načelo personalnosti ali osebnostno načelo, načelo skupnega dobrega, solidarnost in subsidiarnost. Danes boste v političnem jeziku vseh politikov, ne glede na to ali so levi, desni, liberalni konservativni, slišali besedo solidarnost, subsidiarnost, skupno dobro. Morda manj slišimo besedo persosnalnost. To načelo pa je pomembno zato, ker se v tem načelu skriva krščanski pogled na človeka.“
V nadaljevanju oddaje se je dr. Štuhec ustavil tudi ob vprašanju, kako lahko na praktični način kristjani uporabimo družbeni nauk med kampanjo za predsedniške volitve. „Prva predpostavka v zvezi z družbenim naukom Cerkve, na kateri moramo mi kot kristjani temeljiti in iz nje izhajati, je dejstvo, da živimo v demokratični, pluralni in sekularni družbi.“ Dr. Štuhec v tem primeru sekularne družbe ne razume kot nekaj negativnega. „Nekdo, ki naj bi predstavljal vse državljane kot prvi človek države, mora ustrezati tem trem kriterijem. Torej, da v tej osebi prepoznamo človeka, ki je demokrat, ki spoštuje pluralnost na ta način, da je do vseh smeri, ki v družbi nastopajo v takšnih ali drugačnih oblikah, enak, in končno, ki dejansko zagovarja sekularno državo, kar pomeni, da ne forsira, ne samo nobene religije, tudi nobenega svetovnega nazora in tudi nobene ideologije. Kajti, kakor hitro se postavi predsednik države na stran neke ideologije, ki je lahko tudi sekularistična ideologija, je seveda s tem sebe pozicioniral v neko zelo jasno definirano ideološko smer. Predsednik države bi moral biti človek, ki se zna postaviti nad dnevno politiko, njegova naloga ni, da razmišlja in razpravlja o aktualnih dnevnopolitičnih vprašanjih, to je naloga vlade, ministrov in političnih strank. Predsednik države bi moral biti nekdo, ki se zaveda, da je prav on varuh vseh temeljnih državnih institucij, se pravi, da s svojim odnosom do teh institucij kaže, da spoštuje in ceni državo kot najvišjo institucijo.“
Dr. Štuhec je spomnil na nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je pogosto kritiziral politične stranke. Dejal je, da je predsednik s tem napadel enega glavnih elementov demokratičnega političnega sistema. „Predsednik države mora podpirati in krepiti strankarsko življenje v državi, če hoče, da bo ohranjal demokratičen pluralni družbeni red te države katere predsednik je. Zato ljudje, ki na ta način pristopajo k strankarskim vprašanjem, niso primerni za predsednika države oziroma so škodljivi kot predsednik države, ker vnašajo na to področje še dodatno diferenciacijo.“
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec si želi takšnega predsednika države, „ki bi jasno videl, kateri so bili tisti temeljni dogodki v zgodovini slovenskega naroda, ki so pripeljali do samostojne države, in katerim dogodkom lahko pripišemo to zgodovinsko vrednost, da bodo za vedno ostali kot tlakovci, po katerih smo si trasirali pot do samostojne države. Predsednik države je vrhovni varuh institucije, ki ji rečemo država, zato bi moral biti to nekdo, ki bi mu bilo, kar se teh vprašanj tiče, zelo jasno, kako smo prihajali do te države, kateri dogodki in osebnosti so bili ključni in da tukaj ne pride do deviacij, do kakršnih je v zadnjih 20 letih prihajalo. Torej, da se hočejo tisti, ki so bili najbolj proti samostojni Sloveniji, vedno znova predstavljati, da so pravzaprav oni bili predhodniki samostojne Slovenije v času revolucije.“
