Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Tanja DominkoTanja Dominko
Zvonko Černač (foto: ARO)
Zvonko Černač

Obetajo se krajši postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja

Slovenija

Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt naj bi bil po besedah ministra Zvonka Černača sčasoma pri nas enak kot v Avstriji, kjer so za izdajo potrebni le štirje papirji. Graditev objektov naj bi bila lažja, postopki poenostavljeni, občine, ki so se pri prostorskih načrtih vedno sklicevale na državo, pa tega izgovora v prihodnje ne bodo več imele.

Vlada z novelo zakona o graditvi objektov odpravlja obvezno pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, projektnih pogojev ter odpravlja nekatere druge birokratske ovire. Skrajšali bodo tudi postopke sprejemanja občinskih in državnih prostorskih načrtov. Na Gospodarski zbornici (GZS) pravijo, da dela vlada spremembe v pravo smer, žal pa ti ukrepi ne dajejo takojšnjih rešitev. „Gradbeništvo pa je v fazi, ki te ukrepe potrebuje takoj. Imamo izjemno velik upad, zadnje leto spet okoli 20 %,“ meni Jože Renar z GZS.

Do soglasij z manj časa in denarja

Tako imenovani drugi sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki so ga predstavili v začetku tedna, je razveselil morebitne graditelje, gradbena podjetja pa tudi občinske organe. Graditev objektov naj bi bila lažja, postopki poenostavljeni, občine, ki so se pri prostorskih načrtih vedno sklicevale na državo, pa tega izgovora v prihodnje ne bodo več imele. Sveženj ukrepov je javnosti predstavil minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač.

„V primeru manj zahtevnih, manjših objektov, kot so tudi enostanovanjske hiše, je vsekakor naš cilj ta, da uporabnik, investitor v relativno kratkem času in z manj sredstvi kot do zdaj za raznorazna soglasja in načrte pride do želenega cilja – torej da na določenem območju pod določenimi pogoji, zgradi svoj objekt.“ Kot primer je navedel sosednjo Avstrijo, kjer za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt zadoščajo "štirje listi". Po njegovih pojasnilih je na prvem listu lega objekta z vplivi na sosednja zemljišča, na drugem tlorisi, na tretjem prerezi fasade in na četrtem inštalacije.

Pri omenjenem paketu prostorske zakonodaje gre sicer po njegovih besedah za manjše Černač je napovedal dosledno upoštevanje načela, da molk organa, tj. neodgovor uradnega organa v določenem časovnem roku, pomeni odobritev.

Kaj pa legalizacija črnih gradenj?

Sveženj zakonov je vseboval tudi legalizacijo črnih gradenj pod določenimi pogoji. Zaradi negativnega odziva dela javnosti - tudi strokovne - ki bi po ministrovi oceni na vse z neurejenimi razmerami narisal črno piko, pa so legalizacijo iz tega svežnja izvzeli. "Če bi nadaljevali s postopkom v takšnih okoliščinah, bi bil namen izničen," je ocenil Černač. Ministrstvo bo zato legalizacijo črnih gradenj obravnavalo v posebnem zakonu, predvidoma že to jesen. To bo omogočilo širšo javno razpravo in dodatne izboljšave, da "omogočimo ljudem, ki so po večini brez svoje krivde prišli v neurejena razmerja, da jih uredijo. Če bi imeli normalen sistem in normalne roke, potem sem prepričan, da več kot polovico teh primerov sploh ne bi bilo," je izjavil. Vsi z neurejenimi gradnjami bi sicer morali za nazaj plačati vse neplačane prispevke (komunalni prispevek, za uzurpacijo itd.), s čimer bi se po ministrovi oceni v proračun v dveh letih nateklo nekaj 10 milijonov evrov. Tistih objektov, ki predstavljajo degradacijo okolja in predstavljajo konflikt med lastniki prostora, ne bo mogoče legalizirati.

Slovenija, Politika
dr. Božo Cerar (photo: STA) dr. Božo Cerar (photo: STA)

Na tnalu resnost naše države

Slovenija na več ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjih dveh tednih ni imela najvišjih predstavnikov. Naša država se trenutno nahaja v obdobju prehajanja oblasti, ko se po državnozborskih ...

Meta Potočnik in Amy Skinner (photo: Rok Mihevc) Meta Potočnik in Amy Skinner (photo: Rok Mihevc)

Otroci potrebujejo otroštvo, telefoni naj počakajo

Skupina staršev iz OŠ Pirniče je v javnost poslala pobudo z imenom "Počakajmo", ki starše v Sloveniji spodbuja h kolektivnemu odlašanju nakupa pametnih telefonov do konca osnovne šole in ...

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek (photo: Rok Mihevc) Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek (photo: Rok Mihevc)

Človekove pravice niso ne leve ne desne

Nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je v prvih stotih dneh mandata že opozorila na številne sistemske težave v Sloveniji, od dolgotrajne oskrbe, položaja delavcev in romske ...

Avdio player - naslovnica