Mussomeli: Slovenci drug drugemu ne priznavate prispevkov k skupni zgodovini

Slovenija | 04.07.2012, 00:18

Ameriško veleposlaništvo je sinoči v ljubljanskih Križankah pripravilo tradicionalni sprejem ob 4. juliju, ameriškem dnevu neodvisnosti. Ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli je ob tej priložnosti nagovoril povabljene in poudaril, da Slovence veliko stvari povezuje v en narod, a se zdi, da je tisto, kar Slovence razdvaja, močnejše.

Po obeh odpetih himnah, najprej slovenski, nato ameriški, je veleposlanik ZDA Joseph Mussomeli govor na predvečer praznika svoje domovine začel z dokaj temačno zgodovino: od pogroma nad Indijanci, do suženjstva in nestrpnosti nad priseljenci. »Medtem ko so razlike v Ameriki pripeljale do večje povezanosti, je ironično, da se ljudje, ki imajo toliko skupnega zdijo tako razdeljeni. Zdi se, da Slovenci drug drugemu ne priznajo prispevkov k skupni zgodovini. Dogodki zadnjih dni so to delitev še zaostrili.« Poudaril je, da se bo morala Slovenija spopasti z zelo težko gospodarsko situacijo, ki pa je ne bomo zmogli, če ne bomo držali skupaj. Brez sreče, blaginje, stabilnosti in enotnosti tudi ne bo varnosti, ki bi narod držala skupaj, je po uradnem nagovoru menil ameriški veleposlanik. Dodal je, da se zaveda, da je v Sloveniji samo gost, a se mu vseeno "včasih zdi, da Slovenci ne spoštujete dovolj drug drugega glede prispevkov k vaši skupni zgodovini - in dogodki zadnjih tednov so to delitev še poglobili - pa vendar se pričenja čutiti nov duh sodelovanja, ko se vedno več Slovencev odreka obema skrajnostnima".

Mussomeli je še dejal, da je vedno bolj prisotno zavedanje, kako pomembno je, da vsi Slovenci delamo skupaj in za skupno dobro. Ameriški veleposlanik je ob koncu nagovora zatrdil, da s spoštovanjem – ker je v vaši deželi samo gost - ugotavlja, da Slovenci ne spoštujemo dovolj drug drugega glede prispevkov k zgodovini. »Za kompromis je potreben pogum; za žrtvovanje je potrebna prava ljubezen do domovine. In potrebna je skoraj božanska modrost, da smo sposobni videti drugo stran zgodovine, drugo plat vsake zgodbe. Razumeti drug drugega. Spoštovati drug drugega, ne pa da prikazujemo preteklost enostavno samo v črni in beli barvi. Ali morda, bolj natančno, da slikamo preteklost v rdeči in beli barvi," je še zatrdil gostitelj.

Na dogodku, ki so ga tradicionalno popestrili ameriški marinci in jazz skupina, je bilo opaziti tako nekatere politike, tuje veleposlanike, kulturnike, predstavnike medijev kot tudi Cerkve.

 

236. obletnica ameriške neodvisnosti

Američani 4. julija praznujejo svoj dan neodvisnosti. Na ta dan leta 1776 je 56 predstavnikov iz trinajstih takratnih angleških kolonij podpisalo Deklaracijo neodvisnosti, s katero so prekinili dotedanjo politično odvisnost od britanske krone in se razglasili za predstavnike Združenih držav Amerike. Deklaracija neodvisnosti je ne le pomemben dokument v svetovnem merilu, pač pa ima tudi povezavo s slovenskim ustoličenjem karantanskih vojvod. Gre namreč za filozofsko teorijo o suverenu in stališču, kdo je suveren in kako ta prenaša oblast na tiste, ki jo izvršujejo. To je obravnaval v svojem delu, ki je izšlo leta 1576, francoski filozof Jean Bodin, ki je menil – revolucionarno za tiste čase –, da je suvereno ljudstvo, ki ima pravico, da izbere svojega vladarja in nanj prenese izvrševanje svojih suverenih pravic.

Tradicionalno se na ta dan po vsej državi prirejajo parade, ognjemeti, politični govori, koncerti, karnevali, pikniki in podobni množični ali zasebni dogodki, ki so izraz ameriške kulture. Prva organizirana proslava za 4. julij je bila že naslednje leto po razglasitvi neodvisnosti v Filadelfiji (takrat prestolnica ZDA). Od leta 1938 je dan neodvisnosti plačan dela prost dan za vse ameriške delavce.