Na volitvah v Grčiji slavila evropsko usmerjena Nova demokracija, v Franciji socialisti.
Andrej Šinko
Na parlamentarnih volitvah v Grčiji je največ glasov dobila konservativna stranka Nova demokracija, približno 30 odstotkov. Sledi skrajno leva stranka Siriza s slabimi 27 odstotki ter socialistična stranka Pasok z dobrimi 12 odstotki. Mandat za sestavo vlade je tako dobil vodja evropsko usmerjene Nove demokracije Antonis Samaras. Na volitvah v Franciji pa so slavili Socialisti francoskega predsednika Francoisa Hollandea. V 577-članskem parlamentu bodo imeli 314 sedežev in v vladi ne bodo potrebovali podpore drugih strank na levici.
Volitve v Grčiji
Poleg Nove demokracije, Sirize in Pasoka so se v parlament uvrstile še desna populistična stranka Neodvisnih Grkov, nacionalistična Zlata zora, Demokratična levica ter komunisti. Prva je dobila možnost za sestavo vlade Nova demokracija, ki pa ima s prav tako evropsko usmerjenimi socialisti dovolj glasov, da bi lahko oblikovala vladno koalicijo. Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je ob zmagi povedal, da so „Grki izrazili voljo za evro in da ostanejo del evro območja.“
Obe stranki, Nova demokracija in Pasok, ki Grčiji izmenično vladata že desetletja, sta pred volitvami napovedali, da bosta spoštovali zaveze, ki so jih dale Atene v zameno za mednarodno finančno pomoč. Vendar pa si vodja Pasoka Evangelos Venizelos želi vlade, v kateri bi bile še druge leve stranke. Samaras pa si bo prizadeval za spremembo dogovorjenih pogojev z Evropsko unijo. Vendar pa nemški finančni minister Guido Westerwelle pravi, da večjega popuščanja ne bo. „Predvidevam, da lahko nekatere roke spremenimo. Nekaj pa mora biti jasno: pogodbe veljajo, od njih ni mogoče odstopiti ali se o njih znova pogajati.“
Skoraj zagotovo pa v vladi naj ne bi bilo Sirize, ki trenutnim varčevalnim ukrepom Grčije nasprotuje. Vodje stranke Aleksis Cipras pa pravi, da „čeprav Sirizi ni uspelo zmagati, ostaja velika stranka. Zastopa večino tistih, ki nasprotujejo programu pomoči. Zato bomo imeli v politiki vlogo glavne opozicijske stranke.“
Več tujih državnikov je danes izrazilo olajšanje ob izidu parlamentarnih volitev v Grčiji in čestitalo novemu mandatarju, obenem pa so na Atene naslovili pozive k čimprejšnjemu oblikovanju vlade.
Volitve v Franciji
Predsednik republike je funkcijo predsednika vlade ponovno ponudil Jean-Marc Ayraultu in ga pooblastil za sestavo nove vlade. Ta naj bi bila znana v četrtek, ko se bo Francoisu Hollande vrnil z vrha G20 v Mehiki in konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju Rio+20 v Braziliji. Šlo naj bi za manjše spremembe v sestavi vlade, saj je bilo vseh 25 ministrov, ki so kandidirali na volitvah, izvoljenih.
Prvič po letu 1998 se je v parlament uvrstila skrajno desna Nacionalna fronta, ki bo imela dva sedeža. Vodja fronte Marine Le Pen, ki je na nedavnih predsedniških volitvah dobila približno 18 odstotkov glasov, pa je za las izgubila poslanski sedež. Kot je povedala v pogovoru za radio France-Info, se bo njena stranka zaradi tesnega izida pritožila na pristojni francoski ustavni svet in zahtevala ponovno štetje glasov v regiji na severu Francije.
Potem ko se v parlament ni uspelo prebiti Segolene Royal, ki je veljala za najresnejšo kandidatko francoskih socialistov za vodenje nacionalne skupščine, se kot možna kandidata za ta položaj zdaj omenjata nekdanja ministra iz vrst socialistov Elisabeth Guigou in Claude Bartolone. Volitve novega predsednika nacionalne skupščine bodo 26. junija. To je sicer prestižen položaj, predsednik parlamenta pa je po francoski zakonodaji četrti najpomembnejši državnik.
