Pariški Slovenci med prvimi praznovali dan državnosti
| 15.06.2012, 08:54 Matjaž Merljak
V soboto, 9. junija 2012, je Društvo Slovencev v Parizu v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Franciji, Hišo slovenske poezije v Franciji in Slovensko katoliško misijo v Châtillonu organiziralo praznovanje ob slovenskem dnevu državnosti.
Kulturnega praznika se je udeležilo skoraj 100 pariških Slovencev, med njimi veleposlanica ga. Veronika Stabej, veleposlanik pri OECD g. Andrej Rant, profesor, filozof in predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN kluba dr. p. Edvard Kovač, stalni diakon Ciril Valant s soprogo, večina članov društva Slovencev v Parizu ter precejšen del sodelavcev tukajšnjih slovenskih diplomatov.
Shod se je kot običajno začel s sveto mašo za domovino, ki jo je v kapeli sv. križa daroval Alek Zwitter, kot predstavnik pariške Slovenske katoliške misije, ki je tudi posodila svoje prostore za proslavo. Somaševal je p. dr Edvard Kovač in asistiral diakon prof. Ciril Valant.
Pater Edvard je v slavnostnem mašnem govoru izpostavil povezavo med domovinskim občutjem in veliko željo izseljencev, da si zgradijo svoj dom. Slovenci namreč cenimo domače hišno ognjišče, ki nam je še posebej blizu. Prav občutek domačega ognjišča pa prebuja in ohranja slovensko tradicijo gostoljubja, ki je lepa priprava na evharistično slavje. Mašna daritev ni več krvava daritev predbiblijskega sveta in tudi ne več starozavezna žrtev, pač pa je postala daritev ljubezni, ki je slovenskemu občutje še posebej blizu.
Kulturni program je z Zdravljico začela mezzosopranistka Rebeka Hren Dragolič, sledili so slavnostni nagovori. Predsednica Društva, ga. Ana Stegu Vičič je izpostavila delež pariških Slovencev pri mednarodnem priznanju slovenske državnosti, Alek Zwiter je poudaril, da smo Slovenci dobili državo tudi po Božji previdnosti, veleposlanica Republike Slovenije v Franciji ga. Veronike Stabej pa je izpostavila pomen slovenske države za vse Slovence po svetu. V svojem govoru je veleposlanica tudi izrazila svojo zahvalo lektorici mag. Meti Klinar za šestletno izjemo kulturno delo v Parizu. Poudarila je še velik pomen slovenskega pariškega Društva, ki s svojo predsednico in z velikodušnim delom resnično združuje vse Slovence.
Koncert kulturnega programa Poti Ljubezni je bil sestavljen iz pesmi slovenskih skladateljev in opernih arij, ki sta jih odlično interpretirali Rebeka Hren Dragolič in Barbara Camille Tanze ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinariča. Udeleženci proslave se niso mogli načuditi izjemnemu podoživetju slovenske pesmi iz srca Barbare Camille Tanze, saj po rodu ni Slovenka in tudi ni odraščala v Sloveniji. Enako nas je presenetila Rebeka Hren Dragolič, ki je 'otrok' slovenskih izseljencev rojena v Nemčiji.
Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Franciji, je za to priložnost pripravila izbor poezije na temo prijateljstva in ljubezni, lektorica slovenskega jezika, mag. Meta Klinar, pa je predstavila izredno številko društvenega glasila Korenine, ki je po 16-ih letih premora ponovno izšlo.
Tokratna številka Korenin je bogata kronika, ki je poleg aktualnih razmišljanj zabeležila vse društvene dogodke zadnjih let. Za naslovnico je s svojo fotografijo prispeval 13-letni fotograf Loic Thiriet-Vičič. “Zavedamo se, da vedno bolj preži nevarnost predvsem mlajšim generacijam, da se bo vse porazgubilo brez pisane besede ...“, je poudarila predsednica Društva.
V nadaljevanju je predsednica Društva obudila spomin na dejavnosti pariških Slovencev v obdobju osamosvajanja Slovenije, delo dveh predsednikov društva Cirila Vlanta in dr. Janeza Zorca, prelata Naceta Čretnika in drugih. Predstavila je potujočo razstavo Izseljenskega društva Slovenija v svetu z naslovom Slovenci po svetu v času osamosvajanja, ki je te dni na ogled v društveni dvorani. Prisluhnili smo tudi desetletnemu Alexandru Radigueu, ki nam je na klavirju zaigral Kramerjevo Romanco.
Ob zaključku kulturnega programa se je predsednica Društva zahvalila vsem partnerjem tega praznovanja in sodelujočim in se poslovila od Barbare Hunt Vodopivec, promotorke turističnih potovanj v Slovenijo, in Mete Klinar, lektorice slovenščine na pariškem univerzitetnem inštitutu Inalcu. Predsednica je poudarila Metino odprtost, širino in velik smisel za povezovanje ter … skupni idealizem do slovenstva. Obe sta se v zadnjih letih zelo dejavno udejstvovali v društvenem življenju pariških Slovencev, sedaj pa odhajata iz Pariza na novi delovni mesti. Lekotrici Meti Klinar pa je posvetila svoje zadnjo pesem tudi pesnica Mateja Bizjak Petit, ki je marsikomu segla globoko v dušo in orosila oko.
Sledil je družabni del večera, ki se je zaključil v poznih urah ob prigrizku in kozarčku rujnega, ki so ga pripravile pridne in iznajdljive članice društva. Ob prijetnih zvokih harmonikarja Milana Matejčiča so spletali nove prijateljske vezi s pariškimi Slovenci, ki so prišli prvič v châtillonsko slovensko skupnost. Skratka, praznovanje je potekalo v domačem in prijateljskem vzdušju, kot ga je naznanila predsednica v svojem pozdravnem nagovoru: “V tej oazi, kjer že več kot pol stoletja prasketa iskrica ohranjanja slovenstva, se bomo za nekaj ur otresli pariške velemestne mrzlice ter si privoščili prijateljski postanek ob skupnem ognjišču“.
napisal: dr. p. Edvard Kovač
foto: Petra Bodlič
Več fotografij
