Od petka do petka: 2. - 8. junij 2012

| 10.06.2012, 06:01 Matjaž Merljak

V tokratnem pregledu domačega dogajanja vas najprej vabimo v Kočevski rog, kjer je bila minulo nedeljo 23. spominska slovesnost za vojne in povojne žrtve revolucionarnega nasilja. Dan pred tem je bil v Kočevju volilni kongres stranke Socialnih demokratov - nekdanje komunistične partije, ki jo bo po Borutu Pahorju vodil Igor Lukšič. Vlada je v minulih dneh sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi pomagali oživitvi gospodarstvo. Medtem se je potopil še zadnji veliki gradbinec - ajdovsko Primorje. Znamenito Slavo Vojvodine Kranjske imamo po več kot tristo letih odslej v celoti tudi v slovenskem prevodu. Za konec pa še tekma svetovnega pokala v športni gimnastiki, ki jo je prejšnji teden gostil Maribor. Dvakrat smo lahko slišali tudi slovensko himno, za kar sta z odličnimi nastopi poskrbela Teja Belak in Mitja Petkovšek.

Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu

Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila v nedeljo, 3. junija 2012 tradicionalna spominska slovesnost za žrtve revolucionarnega nasilja, pri kateri se je zbralo več tisoč ljudi. Začela se je s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz. Kot je dejal v pridigi, so se zbrali pri bogoslužju zato, da bi počastiti tiste Slovence, ki so bili, ker so odprto izpovedovali svojo vero v Boga, žrtve preganjanja med drugo svetovno vojno in v letih po njej. Govoril je o zločinih nacizma, fašizma in komunizma ...

Kot je odpuščal Jezus, Cerkev odpušča vsem tistim, ki so zagrešili take grozote, vendar je naša dolžnost, da se spominjamo in počastimo žrtve totalitarnih režimov, kajti sicer bo vaša zgodovina še naprej ponarejena. Ljudje nimajo vedno možnost zahtevati pravico za vse, kar se je zgodilo. Tudi v zadnjih časih pa zaupamo v Božje usmiljenje in njegovo pravico ...

je še dejal nuncij in navedel misel papeža Janeza Pavla II., da je narod brez spomina narod brez prihodnosti. Dodal je, da je še veliko ljudi, ki se bojijo sprave z zgodovino. Pri maši je prepeval mešani pevski zbor San Justo iz Argentine. Spominska slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, ki ga pripravlja Nova slovenska zaveza. Slavnostni govornik je bil tokrat Boštjan Zadnikar. Bil je kritičen do sedanje vlade, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala, da v tem mandatu ne bo odpirala ideoloških tem. Opozoril je, da je boljševiška revolucija slovenskemu narodu zadala tako globoko in pekočo rano, da se le-ta sama od sebe ne bo zacelila. Komunizem je v obdobju 1941–1945 usodno razklal narod in tako razklani ostajamo še dandanes... Ta rezultat zločinske revolucije temeljno slovensko vprašanje oziroma problem. „V to kislo jabolko bo enostavno treba ugrizniti in končno reči bobu bob oziroma stvari postaviti na pravo mesto. Če tega ne bomo storili in se bomo temu izogibali ter zatiskali oči pred resnico, je postavljena pod vprašaj celo narodova eksistenca,“ je povedal. Ob sklepu pa dodal, da Slovenski narod nujno potrebuje novi dan vstaje. „Pa ne takega po boljševiško – s pištolo ali nožem v roki. Potrebujemo dan, ko bosta v tej deželi spet prevladala razum in zdrava pamet, poštenje pa bo zopet pridobilo status ene izmed temeljnih vrednot,“ je še dejal Zadnikar.

Vladni ukrepi za spodbujanje gospodarstva)

Paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, je v zdaj v javni obravnavi, zato so se parlamentarne stranke v minulih dneh opredelile do njega. Po načrtih vlade je do julija predvidena sprememba dobrega ducata zakonov. Ob tem je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je dejal: Teh šestnajst zakonov vpeljuje, zajema 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z odpravo administrativnih ovir ter finančnimi razbremenitvami in spodbudami.

Za oživitev gospodarske dejavnosti bo vlada z javnimi razpisi dodatno namenila 377 milijonov evrov, od tega 148 milijonov za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov prek izvajanja javnih investicij. Paket zajema tudi ukrepe za blažitev kreditnega krča in ugodnejšega financiranja domačega gospodarstva. Med ukrepi so tudi taki, ki bodo občinam omogočili, da bodo v obrtnih conah naložbenikom ponudila zemljišča z manj zapleti in po ugodnih cenah. Poslanci koalicije so prepričani, da je ta paket ukrepov korak v pravo smer in da bo obrnil negativne trende v gospodarstvu. Predvideva razpise, ki bodo podjetjem namenila dodaten denar; vlada z njim posega na področje gradenj, kjer so postopki pridobivanj vseh potrebnih dovoljenj zelo zapleteni. Spreminja se tudi umeščanje objektov državnega pomena v prostor. Opozicija gleda na omenjene zakone precej drugače. V Pozitivni Sloveniji prepričani, da vladni predlog zakonodajnega svežnja za spodbujanje gospodarstva v resnici ne vsebuje ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti. V poslanski skupini SD pozdravljajo cilj, ki naj bi ga zasledovali ukrepi koalicije za spodbujanje gospodarske rasti, a je po njihovem pot do cilja ob predstavitvi teh ukrepov precej negotova.

Propadli in preživeli gradbinci

Propadlim gradbenim velikanom v Sloveniji - družbi SCT in Vegrad - se je pred dnevi pridružilo še Primorje. Predstavniki delavcev so minulo sredo na okrožnem sodišču v Novi Gorici vložili predlog za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja. Po 66 letih delovanja tako ugaša še edino večje slovensko gradbeno podjetje Primorje, brez dela pa bo ostalo več kot 700 delavcev. S tem pa kot kaže še ni konec propadanja gradbenih podjetij. Stavka se obeta v Kraškem zidarju, slabo kaže tudi Cestnemu podjetju Ljubljana, ki je izgubilo največji posel - gradnjo trgovskega centra Bauhaus na Rudniku. V dolgovih so tudi v CM Celje. Medtem ko so veliki gradbinci propadli in na cesto pahnili na tisoče delavcev, pa ostaja nekaj manjših podjetij, ki bolj ali manj uspešno premagujejo krizo in ustvarjajo celo dobiček. Med njimi je Novomeški CPG, ki skrbi za obnovo in vzdrževanje državnih cest ter nadaljuje gradnjo avtocestnih projektov, ki so ostali nedokončani zaradi propada SCT.

Dobro se drži tudi Begrad, prav tako iz Novega mesta, ki sodeluje pri gradnji dveh fakultet v Ljubljani, gradni nov industrijski objekt za Krko in lakirnico za Revoz. Sem sodi še Imos, ki med drugim gradi dva kompleksa stanovanj v Ljubljani, zapor na Dobu, kontrolni stolp na Brniku in šolo v Postojni. Omenimo še GH Holding, ki skrbi za varnostna in gradbena dela pri železnicah, sodeluje pri zahtevnejših projektih v zdravstvu, gradi hidroelektrarne v Bosni in Hercegovini, nordijski center Planica ...

Namesto Pahorja Luškič

Stranka Socialnih demokratov je dobila novo vodstvo. Na kongresu stranke v Kočevju (dan pred spominsko slovesnostjo v Kočevskem rogu) je bil za predsednika izvoljen nekdanji ideolog stranke Igor Lukšič. S tesno večino je premagal Boruta Pahorja, ki je stranko vodil petnajst let. Lukšič je po izvolitvi napovedal zasuk v levo in močnejše nasprotovanje vladni koaliciji. Na kongresu se je zamenjalo tudi ožje vodstvo stranke. Novi podpredsedniki so postali Tanja Fajon, Mojca Kleva, Bojan Kontič in Dejan Židan. Za glavnega tajnika je bil vnovič izvoljen Uroš Jauševec, predsednik konference pa je postal Dejan Levanič. Na kongresu je Borut Pahor napovedal, da bo jeseni kandidiral na volitvah za predsednika države. Poslanska skupina SD, v kateri je tudi Borut Pahor, je njegovo kandidaturo že podprla. Organi stranke pa o tem še niso odločali.

Slava vojvodine Kranjske v slovenskem prevodu

Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, napisana v nemščini, je prvič po več kot treh stoletjih prevedena v slovenščino. Valvasorjevo najobsežnejše delo je izšlo leta 1689 v Nürnbergu. Zajema petnajst knjig oziroma poglavij na več kot 3 tisoč 500 straneh. Konec 19. stoletje je v Novem mestu izšel tako imenovani Krajčev ponatis, pred štirimi desetletji pa še faksimilna izdaja pri Mladinski knjigi. Mirko Rupel je med obema vojnama v tako imenovanem Valvasorjevem berilu izbral in prevedel odlomke iz tega obsežnega dela; prvi zvezek je izšel leta 1936, drugi oziroma celotno berilo pa po vojni. Zavod Dežela Kranjska se je leta 2009 odločil za pripravo celotnega prevoda tega dela v slovenščino. Delo je zaupal družini Debenjak - Božidarju, Doris in Primožu. Za njimi so štiri leta napornega prevajanja in pa celoten prevod Valvasorjevega dela. O pestrosti vsebine, ki bi jo danes težko našli na enem mestu, je urednik Tomaž Čeč dejal: To je tako raznoliko, da danes takih vsebin ne bi dajali skupaj v eno knjigo. Notri je vse od geografije, zgodovinski opisi, pesmi, popolnoma tehnični opisi kot je na primer idrijski rudnik, filozofska razglabljanja, botanika, alkimija ... v bistvu vse vede, ki so jih takrat poznali ... vse to je Valvasor uporabil za opisovanje kranjske dežele. Glede na to, bi človek mislil, da je vse nametano, a ima eno logično sosledje in je zelo berljivo...

Prve tri knjige so že izšle, četrta izide jeseni, peti zvezek pa načrtujejo oktobra prihodnje leto. Tako bo Valvasorjevo največje delo in še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji v kratkem v celoti dostopno tudi v slovenščini.

Šport

Maribor je prejšni konec tedna gostil predzadnjo tekmo svetovnega pokala v športni gimnastiki. Na tako imenovanem 45. Šalamunovem memorialu je domače navijače najprej razveselila Teja Belak, ki je zmagala v finalu preskoka in se povzpela na najvišjo stopničko: ... občutki so super, jaz sem vedela, da sem zelo dobro pirpavlejna, prehitela sem dve tekmovalki, ki sta bili na evropskem prvenstvu boljši od mene... in to mi največ pomeni in tudi prvič sem imela najvišje povprečje teh skokov, ki jih treniram.

Belakova je bila uspešna tudi zadnji dan tekmovanja, saj je na gredi osvojila še bronasto kolajno.

Za drugo zlato medaljo v slovenskem taboru je poskrbel Mitja Petkovšek, ki je v finalu na bradlji prejel najvišjo oceno. V finalu bradlje se je izkazal tudi Alen Dimic, ki je zasedel šesto mesto.

Smučarska zveza Slovenije je ostala brez predsednika, saj je Tomaž Lovše nepreklicno odstopil. Odstop je napovedal na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Južni Koreji, potem ko Planica ni bila izbrana za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva 2017. Medtem, ko so nekateri pričakovali, da bo kandidatura Planice zagotovo uspešna, so drugi športni funkcionarji iz slovenskega tabora že vnaprej vedeli, da bo svetovno prvenstvo gostil finski Lahti. To je tudi povzročilo spor, v katerem sta bila v ospredju predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja Janez Kocjančič in Tomaž Lovše. Slednjega bo izvolitve novega predsednika Smučarske zveze nadomeščal podpredsednik Enzo Smrekar.