Nadškof Stres pri maši za domovino o potrošništvu in pomanjkanju duhovnih vrednot
Slovenija | 23.06.2012, 01:22
Sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja pred dnevom državnosti, ki ga obeležujemo 25. junija, je daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. Pri slovesnmem bogoslužju so bili navzoči tudi apostolski nuncij Juliusz Janusz, predsednik Ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vlade Janez Janša ter drugi ministri, poslanci in ostale vidne osebnosti javnega življenja. V pridigi je ljubljanski nadškof poudaril potrebo, da vzpostavimo pravo lestvico vrednot, iz katere bo razvidno, kaj je cilj in kaj je sredstvo. Sinoči izpeljali tudi slavnostno sejo v DZ in proslavo na KOngresnem trgu.
„Kriza, ki jo doživljamo, kliče po uspešnosti ukrepov za njeno premagovanje, del teh pa morata postati tudi vzgoja za moralne vrednote in promocija duhovne modrosti. Ti znata namreč tehnološko uspešnost postaviti na svoje mesto,“ je v pridigi pri maši za domovini dejal nadškof Anton Stres. Opozoril je tudi pred omalovaževanjem duhovnosti. „V družbenem, v potrošništvo usmerjenem okolju, v katerem smo, ni več jasno, kakšna je lestvica vrednot, čeprav je ravno od odgovora na to vprašanje odvisno vse", je opozoril nadškof. Po njegovem moramo vzpostaviti pravo lestvico vrednot, iz katere bo razvidno, kaj je cilj in kaj je sredstvo. "Če se namreč pridobivanje sprevrže v cilj, mu bomo življenje podvrgli, in to ne samo svoje, ampak hitro tudi življenje drugih. Ni namreč bolj hladnokrvnega in neizprosnega tirana, kakor je pridobitništvo, za katero nič ni sveto in nedotakljivo. Zato Jezus tako odločno svari pred nevarnostjo njegove diktature. Materialna sredstva morajo ostati sredstva in morajo služiti življenju, ne pa, da življenje služi njim," je dejal predsednik Slovenske škofovske konference.
Bolj kot materialna sredstva je po besedah Stresa pomemben pravi smisel življenja, pri čemer pa tudi državi ne more biti vseeno, ali si in kako si državljani iščejo. "Če to področje iskanja poslednjega življenjskega smisla imenujemo duhovnost, potem te duhovnosti država nima pravice omalovaževati. To niso prostočasne dejavnosti, ampak zaslužijo vsaj tolikšno pozornost in spodbudo, kakor vsa druga prizadevanja, saj državljanom dajejo osrečujoč življenjski smisel," je opozoril nadškof. Ob tem je omalovaževanje duhovnosti ocenil kot pomanjkanje prave modrosti, prav pomanjkanje te pa je pripeljalo do krize, v kateri smo.
Presečnik na slavnostni seji: Slovenci smo sposobni prilagajanja
V državnem zboru je sinoči potekala slavnostna seja, na kateri je kot osrednji govornik nastopil podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik. V govoru je dejal, da pri izhodu iz krize ni razloga za pesimizem, saj smo Slovenci v svoji zgodovini večkrat dokazali, da smo sposobni prilagajanja in odzivanja na spremembe. Po njegovi oceni je sicer Slovenija zaradi trenutnega gospodarskega položaja v Evropi trenutno na prelomnici, pri tem pa je zelo pomembno, katero smer bo izbrala, ker bo ta odločitev zaznamovala njena naslednja desetletja. Opozoril je še, da brez varčevanja pri javni porabi, ne bo investicij in gospodarske rasti, prav tako pa brez gospodarske rasti ne bo socialne države.
Slavnostne seje so se poleg poslancev udeležili tudi najvidnejši predstavniki vseh treh vej oblasti, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter ministri in ministrica. Na začetku je zbrane na kratko nagovoril tudi predsednik DZ-ja Gregor Virant, pri tem pa izpostavil, da država danes potrebuje predvsem enotnost in ne delitve. Zaradi zapleta z vabili na osrednjo državno proslavo je sicer na Virant na slavnostno sejo povabil številne organizacije in njihove praporščake, med njimi tudi tiste, ki na osrednjo proslavo niso bili vabljeni. Večina je navzočnost v DZ-ju, kjer navadno praporščakov sploh ni, iz različnih razlogov zavrnila.
Janša v poslanici: Zaupanje in vera v prihodnost
»Čeprav dogodke iz leta 1991 počasi prekriva prah pozabe, nikoli ne bo zbledel spomin na pogum in veliko enotnost v tistih dneh, ko smo se združili okrog novih simbolov slovenske države in je ponosno zaplapolala slovenska zastava z državnim grbom,« je v poslanici pred dnevom državnosti zapisal premier Janez Janša. Kot je zapisal, je dan državnosti praznik vseh, ki v srcih nosijo ljubezen do domovine. "Pred 21 leti smo dokazali, da z odločnostjo, pogumom in vizijo lahko dosežemo tudi tisto, kar se je vsem okrog nas zdelo nemogoče. Samostojno državo Slovenijo," je poudaril.
Varčevanje korak na pot razvoja in blaginje
Janša se je dotaknil tudi trenutnih gospodarskih razmer in ocenil, da sta Slovenijo močneje kot druge prizadeli gospodarska in finančna kriza, ki sta "dodatno razgalili" vse sistemske slabosti, nakopičene v tem obdobju ali prenesene iz prejšnje nedemokratične ureditve. Po njegovem mnenju je država zadnja tri leta močno zaostajala z gospodarskimi ukrepi, zato je treba nadoknaditi zamujeno. "Seveda so rezi boleči, vendar pa lahko samo na ta način ponovno stopimo na pot razvoja in blaginje. Kot rojstvo države terja svoj čas, svoj čas terja tudi obrat v ponovno rast. In bolj pravočasni, premišljeni ter modri bodo ti ukrepi, bolj varna in lepša bo naša prihodnost," je zapisal premier. Zato je zaradi negotovih časov in veliko vprašanj ob prazniku državnosti "morda bolj kot kdajkoli prej" pomembno, da se ljudje ozrejo vase in spet najdejo "v sebi in skupaj kot narod moč, zaupanje in vero v prihodnost". Ob tem je premier vsem državljankam in državljanom čestital za "vztrajnost, pogum in močno voljo", ki jih je povezovala ob osamosvajanju in ki lahko povezuje spet danes in jutri.
Predsednik Türk na proslavi: Zavrniti je treba tudi vse totalitarizme
Predsednik republike Danilo Türk je na proslavi ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani poudaril, da pot naprej ne vodi preko drobitve Evrope, pač pa prav nasprotno - Evropa bo krizo premagala, samo če bo našla dobre skupne rešitve in skupno pot naprej. Podobno kot Evropa tudi Slovenija po Türkovem mnenju potrebuje enotnost, solidarnost in znanje, pri čemer je obsodil ločevanje na tiste, ki so se borili med drugo svetovno vojno in tiste, ki so se borili med osamosvojitvijo. V svojem nagovoru je obsodil tudi vse totalitarizme, vključno s tistimi, ki se kažejo v sovraštvu do tujcev in do sleherne drugačnosti. Zavračati moramo tudi prikrite poskuse monopoliziranja oblasti in, kot je dejal, sirenske mike avtoritarnosti.
