Septembra v šolah še ne bo večjih pretresov

Slovenija | 19.06.2012, 15:21

Na ministrstvu za šolstvo so komentirali kar nekaj aktualnih tem, najbolj pa odmevajo tako imenovane spremembe o standardih in normativih zaradi pravilnika o šolskih počitnicah in združevanje nekaterih srednjih šol. Zagotavljajo, da socialni dialog še poteka, prav tako je v razmisleku delovni osnutek o šolskem koledarju, kar pomeni, da šole septembra še ne bodo doživele velikih sprememb. Resorni minister Žiga Turk pravi, da je skrb staršev glede krajšanja podaljšanega bivanja odveč. Pravilnik bo nared konec tedna.

Otroci ne bodo brez varstva po pouku

Pravilnik o šolskih počitnicah ne določa, da morajo šole zapreti svoja vrata ob 15.45 in da bodo otroci po tej uri brez varstva. Resorni minister Žiga Turk zagotavlja: „Tisto, kar ta pravilnik določa, je to, da podaljšani pouk in dopolnile dejavnosti ne bodo potekali istočasno. Kar hočemo doseči je, da država ne bo plačevala dveh učiteljev za delo z isto skupino otrok v istem času popoldne." Državna sekretarka Mojca Škrinjar k temu odločno dodaja: „To ni racionalno in to tudi ni prav, zato je treba te oddelke in to organizacijo prilagoditi temu, da dejansko ne ostane pet otrok tam, ampak naj bo še teh pet pri neki interesni dejavnosti, in ta čas ppač ne teče podaljšano bivanje, za otroke pa je poskrbljeno.“ Edini standard, ki govori o podaljšanem bivanju je ta, da je oddelek 25 ur. „To pomeni, da ministrov daje na šolo glede na njihove najave in potrebe potrebno število ur. To pa ne pomeni, da vsak oddelek traja po 5 ur, ampak toliko, kolikor je potreb na šolah. Nekje se kaže, da podaljšano bivanje povprečno zaključujejo ob 16.30. Če zaključujejo s podaljšanim bivanjem, potem lahko začnejo z interesnimi dejavnostmi oziroma obratno,“ je povedala državna sekretarka. Ravnatelj bo moral delo organizirati tako, da so otroci enkrat v podaljšanjem bivanju, enkrat pri interesni dejavnosti.

Združevanje nekaterih šol ima več prednosti

Osrednji razlog za združevanje nekaterih srednjih šol je padajoče število rojstev v Sloveniji, a predvideno združevanje je povečini presenetila vodstva šol, saj se bojijo, da bo to negativno vplivalo na njihovo prepoznavnost, prepričani so tudi, da bo združevanje kljub drugačnih trditvam ministrstev prineslo zmanjševanje števila zaposlenih. A Jurij Šink z z direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih odgovarja: „Učiteljev zaradi tega ne bo preveč, kajti tam, kjer bo presežek učiteljev, to vedo že v tem trenutku, kar je vezano na število dijakov.“

Direktor Lesarske šole Maribor Aleš Hus je poudaril, so bili enostransko postavljeni pred dejstvo, da bodo naslednje šolsko leto prenehali obstajati kot pravno samostojna šola.“V naši šoli odločno nasprotujemo take vrste obveščanju in posredovanju odločitev.“ Minister Turk je na današnji novinarski konferenci zatrdil, da se je ministrstvo s to šolo pogovarjalo že leta 2007, ko je sprejelo ravnateljevo zagotovilo, da bo njegova šola na vrsti v drugem krogu teh združevanj, kar poteka zdaj. „Ampak zganjajo vik in krik ter celo hujskajo dijake, da se vključujejo v to diskusijo. Če bo prišlo do združitve, bodo ti dijaki lahko nadaljevali šolanje na tretji stopnji.“

Ker so na omenjeni mariborski šoli dejali, da s financami nimajo težav, je Šink na to odgovoril s poročilom Računskega sodišča: „Šola ni oddala finančnega poročila za leto 2011. Šola niti ni poslala finančnega načrta za leto 2012, čeprav smo že konec junija. Istočasno pa imam znesek do financiranja, ki ga ta šola potrebuje in pričakuje od nas: gre za slabih 167 tisoč evrov.“

Kriteriji za združevanje šol

Združevali bodo šole glede na njihovo velikost, glede na skupne oziroma celo enake programe in lokacijo ter tiste programe, ki so deficitarni in bodo na ta način lažje preživeli.

Minister Turk vidi veliko prednosti združevanja v šolske centre, in sicer možnost nadaljevanja šolanja na višji šoli. „Vsi bi veliko pridobili s tem, če bi bili ti programi med seboj bolje integrirani. Mi želimo nekaj narediti za bolj kakovostno izobraževanje v Mariboru in še na nekaterih mestih, zato se nam ne zdi pošteno, da nam pripisujejo vse mogoče drugačne namene.“ Jurij Šink z direktorata je k temu nanizal še nekaj prednosti; stabilna mreža šol po vsej državi in ne njihovo ukinjanje, večji centri pomenijo manj osipa, večjo prehodnost v višje šole in kandidiranje za evropska sredstva. Šole bodo ostale na istih lokacijah. Minister je še zagotovil, da bodo pravilnik o šolskem koledarju pripravili do konca tedna, pri čemer se želijo o tem dogovoriti tudi s sindikati.