Minister Turk ločeno sprejel predstavnike štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji
Slovenija | 12.06.2012, 12:09
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je pristojen tudi za odnose z verskimi skupnostmi, je v prejšnjih dneh ločeno sprejel predstavnike štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. Tako je nadškof metropolit Anton Stres opozoril, da so v slovenski zakonodaji cerkvene organizacije diskriminirane in pri tem omenil razlike v ravnanju države z Rdečim križem Slovenije in z organizacijo Karitas.
Delegacija katoliške Cerkve, ki jo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Anton Stres, je kot so sporočili iz ministrstva omenila predvsem vprašanje zakonodaje in opozorila, da je sedanji zakon o verskih skupnostih ustrezen, kar ocenjujejo vse večje verske skupnosti v Sloveniji. Te skupnosti menijo, da zakona ne kaže spreminjati razen v tistih postavkah, na katere je izrecno opozorilo ustavno sodišče. Nadškof Stres je tudi opozoril, da so v slovenski zakonodaji cerkvene organizacije diskriminirane in pri tem omenil razlike v ravnanju države z Rdečim križem Slovenije in z organizacijo Karitas. Prav tako ni v celoti urejeno vprašanje prispevkov mlajšim duhovnikom. Minister Turk je ocenil, da ni prav, da država na različen način obravnava organizacije, ki opravljajo isto humanitarno dejavnost, glede zakona o verski svobodi pa je napovedal uskladitev zakona z ugotovitvami ustavnega sodišča.
Predstavniki evangeličanske verske skupnosti so izrazili željo po enakopravnem obravnavanju vseh verskih skupnosti, ki ne smejo biti predmet dnevne politike. V pogovoru je škof Geza Erniša predstavil zamisel o odprtju versko-kulturnega centra na Obali, kajti evangeličani, ki živijo v tistem delu Slovenije, nimajo možnosti opravljanja verskih obredov v svoji okolici in se vozijo v Ljubljano. Kot pravijo, bi bila rešitev v sodelovanju s katoliško versko skupnostjo, da jim za verske obrede odstopi katero izmed svojih cerkva. Minister vidi to možnost kot dobro gesto pomoči in sodelovanja med verskimi skupnostmi. Ob koncu srečanja so predstavniki evangeličanske verske skupnosti izrazili prepričanje, da jim bo tudi v letošnjem letu uspelo pripraviti proslavo ob Dnevu reformacije, čeprav le ta ne bo financirana s strani države. Minister jih pri izvedbi proslave podpira in dodaja, da lahko proslavo razumemo kot del domovinske vzgoje.
Delegacija islamske skupnosti, ki jo je vodil mufti Nedžad Grabus, je kot osrednjo temo navedla načrte za gradnjo islamskega kulturnega centra v Ljubljani v prepričanju, da gre za pobudo, ki bi prispevala k celovitemu razvoju države. Opozorili pa so na zaskrbljenost, ker je slovenska družba zelo občutljiva na nekatere teme in še ni v celoti osvojila pomena različnosti v sodobnem svetu. Sem sodijo tudi nekatera specifična vprašanja, od zagotavljanja ustrezne šolske prehrane otrokom islamske vere pa do omogočanja prostega dneva učencem na dan najpomembnejših islamskih praznikov. Minister Turk je zagotovil, da država ne bo ovirala gradnje islamskega kulturnega centra in je izrazil prepričanje, da bo center koristil vsej Sloveniji, kar zadeva vprašanje prehrane v šoli pa je ocenil, da gre za človekove pravice, ki bi jih morala država spoštovati, za kar si bo prizadeval.
Delegacija pravoslavne verske skupnosti, ki jo je vodil zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan Pavlović je ministra predvsem opozorila na željo, da bi ustanovili novo župnijo v Postojni, kjer je veliko vernikov te skupnosti. Predstavniki pravoslavne verske skupnosti so tudi izrazili željo, da bi ob začetku šolskega leta ministrstvo obvestilo vzgojno izobraževalne zavode, da ob velikih verskih praznikih spoštujejo voljo vernikov in jim na tisti dan omogočijo drugačno navado prehranjevanja oziroma olajšajo odsotnost od pouka. Izpostavili so tudi vprašanje odkritih grobišč in njihove dostojne obeležitve. Predlagali so, da država na grobnih mestih postavi ustrezne oznake in da na ta način izkaže dostojanstvo do umrlih. Minister Turk je glede vprašanja prehrane oziroma izostankov od pouka ocenil, da gre za vprašanje temeljne človekove pravice svobode veroizpovedi in zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev, obeležitev grobišč pa je ocenil kot dolžno pietetno dejanje do mrtvih.
Vir: Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport
