Svet krščanskih cerkva in Islamska skupnost proti spremembam zakona o verski svobodi

Slovenija | 11.06.2012, 12:22

Svet krščanskih Cerkva in Islamska skupnost v Sloveniji sta zaskrbljena zaradi predloga sprememb zakona o verski svobodi, ki ga je v državni zbor vložila skupina štirinajstih poslancev s prvopodpisano Majdo Potrata. Menijo, da je nedemokratičen in ideološko obremenjen, saj predlagane spremembe spreminjajo financiranje in ustanavljanje verskih skupnosti.

Za versko skupnost dovolj že 10 ljudi?

Predlog sprememb zakona o verski svobodi bi med drugim znižal potrebno število članov za priznanje verske skupnosti ter odpravil zaposlovanje njihovih predstavnikov v državni upravi. V noveli je zapisano, da bi lahko versko skupnost registriralo deset ljudi, ob tem pa verske skupnosti izenačuje s svetovnonazorskimi skupnostmi. Zdaj je za registracijo verske skupnosti potrebni imeti 100 članov. Največja sprememba pa bi bila pri financiranju verskih skupnosti. To bi bilo odvisno od deleža dohodnine, ki ga posameznik nameni posamični verski skupnosti. "Ni treba, da bi vernik namenil vseh 0,5 odstotka dohodnine, lahko tudi 0,1 odstotka. Gre za načelo »vsak glas šteje«," je ob vložitvi predloga pojasnila Majda Potrata (SD).

Na predlog 14 opozicijskih poslancev s prvopodpisano Potrato so se zato z zaskrbljenostjo odzvali predstavniki štirih največjih verskih skupnosti. Predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji v skupni izjavi za javnost ocenjujejo, da predlagatelji niso navedli nobenih ustavnopravnih razlogov za spremembo ureditve. Obstoječi zakon je popolnoma skladen z ustavo ter primeren, spremembe pa bi obstoječe in dosežene standarde varovanja človekovih pravic občutno znižale, so sporočili.

Stališče so v petek podpisali predstavniki vseh štirih verskih skupnosti, evangeličanski škof Geza Erniša, paroh Srbske pravoslavne Cerkve Tomo Ćirković, predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in mufti Islamske skupnost v Sloveniji Nedžad Grabus.

Duhovniki ne bi bili zaposleni v državni upravi

Prav tako država ne bi več zaposlovala predstavnikov verstev v državni upravi, torej v bolnišnicah, zaporih, vojski. "Državno zaposlovanje duhovnikov je prepovedano. Izjeme se nanašajo na izpolnjevanje človekovih pravic – na primer prisotnost duhovnikov na vojaških misijah," je pojasnila poslanka PS-ja Tamara Vonta. Predlog je po mnenju predstavnikov verstev nedemokratičen, saj se pri njegovi pripravi poslanci niso posvetovali z verskimi skupnostmi in vsemi državljani, ki jih spremembe zadevajo. "Ideološko obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva," so zapisali. "Odločno odklanjamo politizacijo vere in verskih skupnosti, ki bi jo parlamentarno obravnavanje sprememb tistega, česar ni potrebno spreminjati, vnovič spodbudilo," so sporočilo zaključili štirje verski poglavarji.

Vir: katoliska-cerkev.si