dr. Ivan Štuhec
Štuhec: Duh evangelija je bil prisoten pri nastajanju EU
Slovenija | 12.06.2012, 18:50
Družbeni nauk Cerkve se odraža skoraj v vsaki mednarodni organizaciji, trdi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. V oddaji o družbenem nauku Cerkve je med drugim poudaril, da so mednarodne organizacije, kot so EU, OZN pa tudi NATO, nastale tudi na pobudo in s podporo Cerkve in njenega družbenega nauka. „Vedno znova lahko ugotavljamo, da so temeljni principi, ki jih družbeni nauk zagovarja, prisotni tudi v teh organizacijah .“
Dr. Štuhec je najprej omenil zavedanje Cerkve, ki je stopila v korak s časom in začela na dogajanje gledati globalno. „Te globalnosti se je začela zelo jasno zavedati v času drugega vatikanskega koncila in tudi po njem.“ Nadalje poudarja, da se je zavedanje o vključitvi Družbenega nauka Cerkve v mednarodne institucije začelo že kmalu po drugem vatikanskem koncilu. „Posebej v 70-ih letih, ko je prišlo do prvih poletov v vesolje in prvih pogledov na Zemljo, se je utrdila zavest, da je ta Zemlja ena majhna vas in vse to se odraža že v dokumentih tako drugega vatikanskega koncila kot obeh okrožnic Družbenega nauka Cerkve, ki sta nastali v tistem času, o razvoju narodov Populorum Progressio in pa Mater et Magistra - Mati in učiteljica. V obeh dokumentih je posebej izpostavljena potreba po krepitvi mednarodnih organizacij. To moramo razumeti tudi v povezavi z dejstvom, da smo leta 1948 dobili Deklaracijo človekovih pravicah in da se po drugi svetovni vojni okrepi prva takšna globalna institucija, kot je OZN. S tem se tudi Cerkev začne vključevati v tovrstne institucije, hkrati pa v svojih dokumentih zelo močno poudarja, da je potrebno vse mednarodne ustanove sistematično krepiti.“
V nadaljevanju je dr. Štuhec poudaril, da je Družbeni nauk Cerkve močno prisoten pri nastajanju Evropske unije. „Evropska unija je nastala po 2. svetovni vojni na meji med Francijo in Nemčijo, torej med dvema deželama, ki sta bili dolga desetletja v sporu. Vsi politiki, ki prevzamejo politično oblast po drugi svetovni vojni, Emmanuel Mounier in Robert Schumann (Francija), Konrad Adenauer (Nemčija), Alcide De Gasperi (Italija), so dejansko prepričani katoličani, ki jim je zelo jasno, kako naj kot katoličani delujejo na političnem področju. Zato ni čudno, da je namesto politike konflikta, nacionalnega interesa, omejevanja in ograjevanja od soseda prišlo do politike sprave. Sprava je tipično krščanski termin in drža. Tako Schumann kot Adenauer kot dva pomembna protagonista EU naredita spravo na področju gospodarske problematike. Tako lahko govorimo, da je bil duh evangelija prisoten pri začetku sklepanja dogovora o tem, kar danes imenujemo Evropska unija,“ trdi dr. Štuhec.
O ločitvi Cerkve od države pa dejal, da je to ločitev dobro opredelil že drugi vatikanski koncil, a se pri nas še vedno razume v skladu s „staro marksistično doktrino, ki je videla v religiji opij oziroma nekaj, kar bi moralo izginiti s površja zemlje.“ Dejal je, da je ta predpostavka popolnoma napačna. „Velika svetovna imena sociologije si ne delajo takih problemov, kot si jih delajo mala imena sociologije religije na Slovenskem. Iz teh krogov prihaja vedno znova teza, da ločitev Cerkve in države pomeni izločitev Cerkve iz javnosti, iz državnih sredstev, ... Ti teoretiki, ki zadeve postavljajo tako, pozabljajo, da smo tudi katoličani državljani in davkoplačevalci. Torej, če mi plačujemo od svojih prihodkov davke, potem ni nič narobe in je edino pravilno in pravično, da tudi država ta sredstva vrača za namene, ki so za nas vernike pomembni. Kajti enako bi lahko recimo problematizirali nekatera moralna področja, s katerimi se katoličani ne strinjamo, pa gre vseeno del naših dajatev za te namene. Primer. katoličan se ne more strinjati s splavom, a je splav v Sloveniji ustavna pravica in nihče ne vpraša nobenega državljana, ali se sme splav plačevati iz davkoplačevalskega denarja, tudi iz denarja tistih, ki so proti splavu.“
