Sirska zastava
Bo sirska vlada upoštevala ultimat upornikov?
Svet Petra Stopar
Sirska uporniška svobodna vojska, ki jo sestavljajo vojaški dezerterji, je režimu predsednika Bašarja al Asada dala do današnjega poldneva čas, da začne zares izvajati mirovni načrt. V nasprotnem primeru se bo odrekla zavez in začela braniti civiliste, njihove vasi in mesta. O Siriji je v sredo razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov, a ni sprejel nobene odločitve glede nadaljnjih ukrepov.
Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Susan Rice je po še enem zasedanju dejala, da bo morda treba razmisliti o ukrepih mimo najpomembnejšega organa Združenih narodov. „Morda bodo kolesa počasi morala s tega avtobusa,“ se je slikovito izrazila, medtem ko je ameriško finančno ministrstvo sprejelo dodatne sankcije proti Mednarodni islamski banki Sirije.
Več zahodnih držav je že izgnalo sirske diplomate zaradi pokola v vasi Houla, kjer je bilo v petek pobitih 108 ljudi, med njimi 49 otrok. Za pokol naj bi bili odgovorni pripadniki provladne milice šabiha, vendar je Riceova vztrajala, da glavna odgovornost leži na al Asadovi vladi.
Mirovni načrt Kofija Annana, ki terja takojšen konec nasilja, umik sirske vojske in težkega orožja iz mest ter izpustitev zapornikov, se ne uresničuje. „Spopadi se nadaljujejo in oborožene opozicijske skupine izkoristijo vsako priložnost za napad in pobijanje vladnih predstavnikov“, pa je povedal ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin, ki ga žalosti neuspešnost pri vzpostavitvi političnega dialoga strani v Siriji.
Rusija, kot tudi Kitajska, blokirata odločnejše ukrepe proti al Asadovemu režimu, proti kateremu ljudstvo protestira že 15 mesecev. Doslej je v spopadih umrlo več kot 12.000 ljudi, po nekaterih ocenah celo več.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon svari pred katastrofalno državljansko vojno
Ban je na forumu partnerjev Zavezništva civilizacij v Carigradu od režima v Damasku zahteval uresničitev Annanovega mirovnega načrta, v skladu s katerim od 12. aprila velja prekinitev ognja, ki pa jo vlada Bašarja al Asada in opozicija kršita. „Združeni narodi v Siriji niso prisotni zato, da bi križem rok opazovali pobijanje nedolžnih, tam nismo v vlogi pasivnih opazovalcev,“ je dejal. Njihov cilj namreč je, da storilci odgovarjajo za zločine.
Več zahodnih držav je že izgnalo sirske diplomate zaradi pokola v vasi Houla, kjer je bilo v petek pobitih 108 ljudi, med njimi 49 otrok. Za pokol naj bi bili odgovorne vladne sile in pripadniki provladne milice šabiha. Ban Ki Moon je dejal, da tovrstni pokoli lahko vodijo v državljansko vojno, po kateri se Sirija ne bi mogla več pobrati.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se mudi na Danskem, pa je na predavanju študentom v Koebenhavnu poudarila, da Rusi ne želijo državljanske vojne, da pa jim skuša ona dopovedati, da bo njihova politika k njej celo prispevala. Kot je pojasnila, je lanska podpora Združenih narodov in mednarodne skupnosti omogočila oblikovanje mednarodne koalicije proti libijskemu samodržcu Gadafiju, zdaj pa Rusija in Kitajska ovirata podobno akcijo v Siriji: „Rusija in Kitajska, a predvsem Rusija, je zelo močna opozicija, zaradi česar je težje sestaviti skupino mednarodnih zaveznikov. Brez Rusije nam Sirci ne bodo prisluhnili, zato moramo najprej pritisniti nanjo.“
Na vprašanje, kdaj bi se ZDA lahko odločile za vojaško posredovanje, pa je dejala, da je vsak dan argument zanj močnejši, čeprav bi lahko Rusija to onemogočala. Tudi sicer je ruski predsednik Vladimir Putin danes ponovil, da Moskva svojega stališča ne bo spremenila.
