Od petka do petka: 25. maj - 1. junij 2012

| 03.06.2012, 05:59 Matjaž Merljak

Sklenili smo Marijin mesec maj in vstopili v prvi poletni mesec. Z njim so začeli veljati varčevalni ukrepi vlade, ki zadevajo predvsem javni sektor. Cerkev na Slovenskem pa je dobila novega škofa – msgr. Jurija Bizjaka.

Cerkev na Slovenskem

V maju smo v času duhovne misli Sejalec seje besedo poslušali šmarnice, v juniju pa bomo vrtnice. Letos jih je napisala in jih za poslušalce in poslušalke Radia Ognjišče tudi prebrala Berta Golob. Kot je dejala, so vrtnice posamezne zgodbe -'lepe, pobožne in vsakdanje' - za junij, ki je označen kot mesec Marijinega in Jezusovega Srca. Pri pisanju se je naslanjala na Jezusove obljube Mariji Marjeti Alacoque. Pozorna je bila tudi na cerkveni koledar in na godove in praznike v tem mesecu. Vrtnicam lahko prisluhnete od ponedeljka do sobote ob 6.50 in 19.45 ter ob nedeljah ob 8.40.

Mesec maj pa je Cerkvi na Slovenskem prinesel tudi novega koprskega škofa, msgr. dr. Jurija Bizjaka, ki je bil v Kopru dvanajst let kot pomožni škof. Papež Benedikt XVI. je namreč sprejel odpoved službi dosedanjega škofa msgr. Metoda Piriha. Ta je o škofu Bizjaku dejal, da dobro pozna razmere in potrebe v škofiji ter da je blag, dobrohoten in plemenit človek, ki zna navdušiti. Škof Bizjak se je zahvalil vsemu Božjemu ljudstvu za vztrajne molitve v času postopka imenovanja.

Novico o sprejetju odpovedi službi msgr. Piriha in imenovanju msgr. Bizjaka za škofa je v Kopru sporočil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz. Od novega škofa pričakuje predvsem nadaljevanje tega, kar je škof Pirih tako dobro delal: „Bil je zvest papežu, Cerkvi in vsemu, kar je moral delati kot škof; in kakor je on sam dejal, sta izvrstno sodelovala. Zato se bo to sodelovanje nadaljevalo. Normalno: On kot biblicist, kot človek širokega znanja in cerkvene kulture, lahko vnese nove poudarke, npr. pospešuje branje Svetega pisma med ljudmi, zlasti med duhovniki. Ker to, kar se danes dogaja, in kar je sveti oče v tem času dejal, je, da obstoja verska nepismenost. Govorijo o verstvih in ne vedo, kaj so. Tudi katoličani ne poznajo svoje vere. Res, da je pri nas pomembna vera, vendar ne smemo biti nevedni in ne vedeti, kaj je Cerkev, kaj so zakramenti, kaj je zakonska zveza. Vse to moramo na nek način poglobiti.“

Nuncij je še povedal, da je mednarodna finančna kriza moralna kriza, ker je kriza vrednot, saj ljudje ne razmišljajo več o bistvenih življenjskih rečeh, kot je npr. človeško dostojanstv, ne spoštujejo drugih. S tem se je dotaknil tudi dogodkov v mariborski nadškofiji: „Tudi v Mariboru je bila prisotna neprevidnost in nepremišljenost, kot da lahko tudi mi tako uporabljamo materialne dobrine ... To so hoteli – lahko rečemo – tudi za dobro Cerkve, a ker niso upoštevali vse kompleksnosti tega finančnega sveta, ki je tako krut in nadut, so padli.“

Dogajanje v Mariboru je označil za izkrivljeno in dejal, da ima Vatikan veliko sočutje do težav, saj so to stvari, ki zadevajo vse: ljudstvo in predvsem dejstvo, da mora Cerkev braniti moralne vrednote.

Veljati začel zakon o uravnoteženju javnih financ, vlada obiskala Pomurje

Ker je minuli teden prišlo do sporazuma med vlado in policisti, sta policijska sindikata umaknila pobudo za referendum o ključnem varčevalnem zakonu v Sloveniji. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja, je tako začel veljati v četrtek, v skladu z zakonom pa so se s petkom plače javnih uslužbencev linearno znižale za osem odstotkov, hkrati so se odpravila plačna nesorazmerja. Znižujejo se tudi regres in drugi prejemki zaposlenih v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo to občutili julija ob izplačilu junijskih plač. Največ jih je uvrščenih v 30. plačni razred. Ti bodo od tega meseca naprej za izhod iz krize mesečno prispevali 119 evrov osnovne plače.

Zakon določa tudi omejitve pri izplačilu letnega dodatka za upokojence. Pokojnine se letos ne bodo uskladile. Prejemnikom pokojnine v višini do 414 evrov bodo dodatek izplačali v znesku 368 evrov, tistim s pokojnino od 414 do 518 evrov bo izplačan dodatek v znesku 224 evrov, tistim s pokojnino od 518 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Prejemniki pokojnine v višini nad 622 evrov pa do dodatka niso upravičeni.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona, in sicer tistih, ki govorijo o varovanih plačah, regresu za letošnji letni dopust in prisilnem upokojevanju. Toda minister za finance Janez Šušteršič ne pričakuje, da bi zaradi tega prišlo do zaustavitve veljavnosti zakona.

Medtem pa zaradi nestrinjanja z nekaterimi ukrepi glede regresa o tožbi zoper državo razmišljajo v sindikatih Pergam ter Konfederaciji sindikatov javnega sektorja.

Vlada je v preteklem tednu obiskala Prekmurje, saj se je želela prek srečanj z gospodarstveniki, župani in drugimi podrobneje seznaniti z razmerami v tej regiji. Kot je po koncu obiska povedal premier Janez Janša, je ob zadnjem obisku njegove vlade v prejšnjem mandatu opazil več optimizma. Povedal je, da bo Pomurje pri odločanju o dodelitvi evropskih kohezijskih sredstvih obravnavano prednostno. Spomnimo, da ima Pomurje največjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, plače pa so 15 odstotkov pod slovenskim povprečjem. Predstavniki pomurskega gospodarstva, lokalne politike in drugih ustanov od vlade pričakujejo konkretne ukrepe.

Sicer pa se je premier Janša ta teden v Mariboru sestal s predsednikom uprave ruskega energetskega giganta Gazprom, Aleksejem Millerjem, s katerim sta govorila o o projektu izgradnje plinovoda Južni tok, katerega sedež bo v Sloveniji, in tudi del trase bo potekal po slovenskem ozemlju. Dokončna odločitev o trasi celotnega plinovoda naj bi bila znana novembra. Na končnem zemljevidu naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni. Plinovod naj bi bil končan čez tri leta.

Potres, ki je v torek z magnitudo 5,8 stresel severovzhod Italije, smo čutili skoraj po vsej Sloveniji

Tako so učenci in učitelji osnovne šole na Jesenicah ter študentje in profesorji na ljubljanski Filozofski fakulteti celo za nekaj ur zapustili zgradbo. To je bilo sicer po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje nepotrebno, ker potres pri nas ni bil tako močan, da bi povzročal poškodbe, poleg tega pa se evakuiranja med samim potresom sploh ne sme izvajati, je opozoril Srečko Šestan z uprave. V času potresa je treba najprej zavarovati svojo glavo ter se skriti pod mizo.

Največji slovenski trgovec – Mercator – je ta teden uradno dobil novo vodstvo, potem ko je zaradi zapletov pri njegovi prodaji odstopila prejšnja uprava. Vodenje Mercatorja je prevzel Toni Balažič. Dosedanji prvi mož družbe Žiga Debeljak bo s ciljem čim bolj tekočega prehoda menjave vodstva predvidoma do konca septembra svetovalec uprave.

Kaj je zaznamovalo ta teden v kulturi?

V soboto, 2. junija, mineva 50 let od smrti pisatelja, duhovnika in urednika Frana Saleškega Finžgarja, ki je poznan po pripovedih o kmečkem življenju in ljudskih igrah, ki so razumljive najširšemu bralstvu. Finžgar se je rodil leta 1871 in je med drugim napisal zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Spomine na mladost je popisal v delu Leta mojega popotovanja, pisal je tudi za mladino in deloval kot publicist, literarni kritik in religiozni pisec.

Njegov pranečak, etnolog Janez Bogataj, se pisatelja spominja v vzgojni luči. Med pomembnejše napotke za življenje, ki mu jih je predal, sodita tista o poštenem delu ter jasnosti izražanja misli. Finžgar pa naj bi tudi veliko prispeval založbi Mohorjeva družba.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je 50-letnico Finžgarjeve smrti med drugim obeležil s 1. tekom Pod svobodnim soncem in osrednjo slovesnostjo v njegovi rojstni vasi Doslovče.

Šport

Za slovenski šport je ta teden prišla nerazveseljiva novica, in sicer, da Planica ne bo gostila svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2017. Tako so odločili delegati na 48. kongresu Mednarodne smučarske zveze v Južni Koreji. Prvenstvo bo v Lahtiju na Finskem.

V Debrecenu se je minulo nedeljo končalo plavalno evropsko prvenstvo. Zelo zadovoljni so v slovenskem taboru, saj so se v domovino vrnili z zlato medaljo Damirja Dugonjića in prvo štafetno medaljo v zgodovini slovenskega plavanja, ki so jo na 4 x 200 prosto osvojile Sara Isaković, Anja Klinar, Urša Bežan in Mojca Sagmeister.

Predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše je po dveh burnih letih odstopil s svoje funkcije, ne zveza ne Lovše pa tega do torka ne bosta komentirala.