Zaradi varčevanja zaprtje štirih veleposlaništev?
Slovenija
Varčevanju se ne bo izognila niti diplomacija. Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je v razpravi o preoblikovanju slovenske diplomatske mreže minuli torek podprl zaprtje štirih veleposlaništev v državah članicah Evropske unije in dveh konzulatov. S tem bo država privarčevala milijon 800 tisoč evrov letno.
Poslanci odbora za zunanjo politiko (OZP) se strinjajo, da bo Slovenija zaradi finančnega stanja, v kakršnem se je znašla, morala zapreti štiri veleposlaništva v članicah EU: na Irskem, Portugalskem, Finskem in Švedskem.
O zaprtju dveh konzularnih predstavništev poslanci niso odločali, gre pa za generalna konzulata v New Yorku in Düsseldorfu. Zunanji minister Karel Erjavec je bil s sredino razpravo resornega odbora zadovoljen, predlog so podprli tudi nekateri opozicijski poslanci. „Ker se očitno poslanci zavedajo, da se mora tudi diplomatska konzularna mreža racionalizirati,“ je povedal zunanji minister. Postopek zapiranja bi se lahko začel že v petek, če bi ga podprla vlada, veleposlaništva pa bi se zapirala različno, glede na odpovedne roke, najpozneje pa v novembru. Glavni kriteriji, po katerih so se odločali, v katerih državah zapreti veleposlaništva, so bili politično in ekonomsko sodelovanje ter višina privarčevanih sredstev, je zatrdil Erjavec. Slovenska manjšina v Stockholmu je opozorila, da naša država tako ne bo imela predstavnika v Skandinaviji. „Naša slovenska skupnost je povsod po Evropi, zato je ta kriterij težko upoštevati kot najpomembnejši.“
Po ministrovem mnenju lahko mnogo dvostranskih zadev opravimo tudi na srečanju ministrov za zunanje zadeve v Bruslju in Luksemburgu, sploh od kar je Slovenija že osem let članica EU.
Vladna še brez odločitve, na potezi predsednik države
Na zadnji četrtkovi seji naj bi o tem razpravljala tudi vlada, a ker se zadeva vodi pod oznako zaupnosti, bo končno odločitev podal predsednik države, šele na to bo predloge o morebitnih zaprtjih predstavništev komentirala vlada.
Iz urada vlade za komuniciranje (Ukom) so sicer sporočili, da se je vlada seznanila z informacijo o delovanju častnih konzulov Slovenije, ki jih je skupno 96. Vlada je pri tem ocenila, da "rekonfiguracija slovenske diplomatsko-konzularne mreže terja svež pristop tudi s strani častnih konzularnih predstavnikov, ki lahko, navkljub delu na prostovoljni osnovi, pomenijo pomembno dodano vrednost naporom slovenske diplomacije, da prispeva svoj delež pri premagovanju trenutne gospodarske in finančne krize ter odpre slovenskemu gospodarstvu, politiki in kulturi nove priložnosti". Zunanje ministrstvo bo v prihodnje okrepilo prizadevanja, da bodo častni konzularni funkcionarji v okviru svojih pristojnosti še pomembneje prispevali k promociji in zaščiti slovenskih nacionalnih interesov v državah sprejemnicah, je še sporočil Ukom.
